Rada imam umirjen način življenja! Brez drame. Danes sem imela toliko opravkov, da ne vem, kje se me glava drži.
Če pa res povem po pravici, je bilo vse nekako povezano s
telefonom. Najprej sva klepetali s prijateljico. To je vedno tako pristno in
zabavno! (No. Ne vedno. Pogovarjava se tudi o globokih zadevah, ko je tako
razpoloženje.) Vse sva si razložili! Navdušila me je za nakup na internetni
strani. Taki. Z oblačili. In razpodijo. Same take, mamljive stvari.
Skombinirane. Združene skupaj! (Moralo bi biti prepovedano!)
Tako smo že pri drugi stvari, ki sem jo urejala po telefonu.
Seveda sem se navdušila nad obleko! Takoj! Bilo pa je neverjetno naključje, da
sem bila en dan prej v knjižnici. Med iskanjem knjig je knjižničarki ravno ta –
enaka – obleka plapolala med policami. Izgledala je kot vila. Na koncu jezika
sem imela, da bi jo vprašala, kje jo je kupila, pa sva se potem zapletli z
rezervacijami in knjigo s skladišča. Potem pa danes – bum – točno tak model
obleke na prijateljičini najljubši nakupovalni internetni strani! Mislim, da ne
verjamem več v naključja! (Sploh pa ne po marmeladi, saj sem kar okušala, kako
smo doma kuhali marmelado s slivovimi olupki. Prva žlica ni šla na kruh, ampak takoj
v usta! Potem pa me povabijo na obiranje sliv! Tako sem jih imela v ogromni
količini! Zdaj pa imam marmelade, kar se moje srce veseli. In sladkosnedka v
meni tudi… Slivova marmelada je bila definitivno usojena! Prepričana sem v to!)
Med vso to sago s sanjsko obleko, ki kar plapola v vetrcu in
je božanska, sem dobila obvestilo iz knjižnice. Prispelo je rezervirano
gradivo. Neverjetno! Če sem rezervirala en dan prej! Se je gospa odpovedala
knjigi! Juhu! Spet izgovor za divje tipkanje po telefonu! Rezervirala si še bom
nekaj knjig, da ne hodim samo po eno.
Seveda ni šlo tako gladko. Kaj pa sem mislila?! Pozabila sem
geslo! Nastavila sem si ga v drugem poskusu. Vsak tak opravek bi mi moral vzeti
maksimalno pet minut. (No. Ne pretiravajmo. Deset. Največ!!!) Čas pa je letel
skozi peščeno uro, kot bi ji nekdo povečal ozki del v širjave brez meja. V
odprtino veliko kot največje jezero! Ali vulkanski krater! Puh! Pa je šlo spet
pol ure! Ali celo več! Kdo bi vedel! Že davno sem izgubila nadzor!
Sledi svojemu srcu! Se nadaljuje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar