sobota, 28. marec 2020
Poslušam svoje srce: Si želim tega še več?
Poslušam svoje srce: Si želim tega še več?: Ptuj, Puhov most Hm, uživate kaj? Kaj še čakamo? Na sneg? Saj je že bil! Če rabite znamenje, je to to! Zdaj vam povem. ...
Si želim tega še več?
 |
| Ptuj, Puhov most |
Kaj še čakamo?
Na sneg?
Saj je že bil!
Če rabite znamenje, je to to! Zdaj vam povem.
Super mi je uživati ob svečki, pa smutiju, smuthiju ali kako
bi po domače rekli sadni kašici. Pa topel kamilični čaj je tudi pravi
priboljšek.
Zdaj pa se počutim, kot da sem pes in da dobivam priboljške!
Dajmo no!
Poslastica!
Kaj pa tebe razveseli? Kaj je tista malenkost, ki si jo
lahko podariš danes?
Kaj če bi to bilo zaupanje, da ima Vesolje vse pod nadzorom.
Mi sami si kreiramo svojo realnost. Kaj si želimo ustvariti?
Kaj si želim ustvariti?
Pustimo zdaj vse ostalo.
Kam se osredotočam? Tega ustvarjam še več. Si želim tega še
več?
No, potem pa se nehaj na to osredotočati?!?! Ali kaj!
Pa s kom se ti to kregaš?
S sama sabo!
Dobro. Lahko izberem boljšo misel. Tudi to bo minilo. Lahko poskrbim
za svoje zdravje in kondicijo. Imam na pretek časa, da se naučim kaj novega. Či
gong. Ali nji gong. Ali karkoli z gong je že. Imam več časa za meditacijo. Lahko
si kuham čisto v počasnem ritmu in si res vzamem čas za to. Lahko imam
neskončno dolgo kopel kar sredi dneva.
Zaupam, da je vse dobro. v mojem svetu je vse dobro.
Vse je dobro.
Vse je dobro.
In čisto vse je dobro.
Ljubek sijoč pristen igriv zabaven sproščujoč radosten pisan
dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je samo tvoje. Življenje te ljubi.
P.P.S.: Priporočam! Navdih za meditacijo... vse je dobro... in čisto vse je dobro... https://youtu.be/IHJsMPqCBFE
P.P.S.: Priporočam! Navdih za meditacijo... vse je dobro... in čisto vse je dobro... https://youtu.be/IHJsMPqCBFE
petek, 27. marec 2020
Poslušam svoje srce: Nasmehni se! Daj no, saj gre!
Poslušam svoje srce: Nasmehni se! Daj no, saj gre!: Kako kaj smeh? Smeh je pol zdravja! Zdaj ga še bolj potrebujemo! Kojc, Martin Kojc, pa piše tako: »Smeh sodi vsekakor k najuči...
Nasmehni se! Daj no, saj gre!
Kako kaj smeh?
Smeh je pol zdravja!
Zdaj ga še bolj potrebujemo!
Kojc, Martin Kojc, pa piše tako:
»Smeh sodi vsekakor k najučinkovitejšim sredstvom, s
katerimi krepi narava naše telo. Pogoj, da se smejemo res od srca, so vselej le
prešerne in vesele misli. Te misli uskladijo vse procese v telesu, ki so si
prišli navzkriž. Za duhovno delovanje so kakor olje za stroj. Preprečijo namreč
trenje, ki ga povzroča enolično, naporno vsakdanje življenje.«
Kojc že ve! In velja mu zaupati! Prav prijala bi kakšna
dobra komedija. Zares! Ali pa Mr. Bean. Kdaj sem kaj nazadnje gledala?
Bilo je tako smešno, ko je imel policijskega psa, pa ga je
ven zaprl. Potem pa so se norije samo stopnjevale. Res je bilo smešno!
Kako lepo se je smejati! Obožujem to! sicer pa se mi vedno
zgodi kakšna bedarija.
Našla pa sem tudi stare slike od mojega psa Rikija, ki je
bil pravi nagajivec. Pa tako prikupen je bil! Malo pa ga pogrešam, ker je vedno
kaj ušpičil. Upam, da imate ob sebi kakšno žival, ki vam polepša dan.
Jaz imam zdaj ptice. Ne vem, kako se lahko usede čisto na
vrh breze, velika ptica, vrana, črna velika vrana in drži ravnotežje na tako
tankih vejicah. Pa še dolgo je sedela tam. Nekaj mi je prišla povedati, samo ne
vem kaj.
Ljubek sijoč pristen igriv srčkan srečen zabaven nasmejan
navihan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je praznik. Uživajmo! Danes!
četrtek, 26. marec 2020
Poslušam svoje srce: Osredotočimo se na karkoli, kar nam odpira srce!
Poslušam svoje srce: Osredotočimo se na karkoli, kar nam odpira srce!: Kaj ste si vedno želi početi, pa niste imeli dovolj časa? Zdaj je dovolj izgovorov! Zdaj pa imamo čas! Lahko pa napišete sli razisku...
Osredotočimo se na karkoli, kar nam odpira srce!
Kaj ste si vedno želi početi, pa niste imeli dovolj časa?
Zdaj je dovolj izgovorov! Zdaj pa imamo čas!
Lahko pa napišete sli raziskujete, kaj pa bi počeli, ko ne
bomo več v zavetju doma.
Vse je raziskovanje in potovanje.
Jaz vem, da bom plesala, poslušala dobro glasbo in slikala.
To si želim z vsem srcem. Malo da vržem barve na platno, se razlivajo in dobila
sem tako dobro idejo. Premažem. Nasprejam, no napršim z vodo in komaj čakam,
kaj bo nastalo. Rože si lahko presadim, tiste od znotraj, bodo vesele nove
zemlje. Pač, karkoli, kar mi odpira srce.
Imam tako dobro knjigo in jo lahko berem!
Pa še eno sem dobila pred kakimi štirinajstimi dnevi, zdaj
pa jo imam čas ponovno prebrati. Peter Amalietti – Skrivnost življenjske
energije. Pa či gong bom pobrala danes! Pa da vidimo, kako to dela! Se že
veselim! Imam čas tudi za kako dodatno meditacijo. Vse to mi zelo odgovarja!
Ohranimo telo zdravo! Zdrav duh v zdravem telesu!
Ljubek sijoč pristen zabaven dan! Pa srčkan!
Cmok!
Cmok!
Objem!
P.S.: Naredimo največ iz tega dneva, kar lahko! Za nas je
tu! Zdaj!
sreda, 25. marec 2020
Poslušam svoje srce: Hvala! Brez tebe bi bilo veliko bolj dolgočasno!
Poslušam svoje srce: Hvala! Brez tebe bi bilo veliko bolj dolgočasno!: Danes pa praznujemo! Čestitke vsem mamam! Kako sem srečna, da sem mama. Najbolj pa sem srečna, da imam mamo. Pa seveda sem srečna, da se...
Hvala! Brez tebe bi bilo veliko bolj dolgočasno!
Danes pa praznujemo!
Čestitke vsem mamam!
Kako sem srečna, da sem mama. Najbolj pa sem srečna, da imam mamo. Pa seveda sem srečna, da sem imela babico. To pa je bil balzam za dušo. No, zdaj pa še imam mamo. Hvaležna sem, da se lahko vse pomeniva in da nam je super skupaj. Rada imam, ko greva na kavo skupaj in se pogovarjava. Sploh take globoke teme. O vsem. In sploh o notranjosti.
Vedno pa sva si skupaj kupili dobre čevlje. Tako je bilo
tudi na zadnje. Tudi to je super. Čevlji so najina skupna strast. Že od nekdaj.
Čeprav sva včasih imeli samo pik na Peko. Tam pa sva vedno kaj našli. Vedno! To
pa je bila kvaliteta.
Čestitke vsem mamam!
Kako sem srečna, da sem mama. Najbolj pa sem srečna, da imam mamo. Pa seveda sem srečna, da sem imela babico. To pa je bil balzam za dušo. No, zdaj pa še imam mamo. Hvaležna sem, da se lahko vse pomeniva in da nam je super skupaj. Rada imam, ko greva na kavo skupaj in se pogovarjava. Sploh take globoke teme. O vsem. In sploh o notranjosti.
Tako sem hvaležna, da je ravno moja mama, moja mama.
Vedno pa sva si skupaj kupili dobre čevlje. Tako je bilo
tudi na zadnje. Tudi to je super. Čevlji so najina skupna strast. Že od nekdaj.
Čeprav sva včasih imeli samo pik na Peko. Tam pa sva vedno kaj našli. Vedno! To
pa je bila kvaliteta.
Že samo občutek, da je tu, da jo lahko pokličem ali da ona
pokliče mene je dragocen.
Koliko so naši starši dali za nas. Toliko energije. No,
preživeli smo skupaj vse drame! Zdaj pa je čas, da ustvarjamo svojo dramo.
Sem pa neskončno hvaležna za sovjega sina. Čutim, kako me
ima rad z vsem srcem in kako imam jaz rada njega bolj kot vse na svetu.
Starševstvo je definitivno obogatilo moje življenje in me poglobila kot osebo.
Vedno izvem resnico in se ne morem skrivati za lepimi besedami. Starševstvo so
dejanja. Najbolj pa prisotnost, da sem točno tu, z njim.
Kako čas mine. Spomnim se, kako sva traktorje vozila v
peskovniku, orala njive in kosila travo. Zdaj pa se pogovarjava po telefonu in
ga je tako lepo slišati.
Rada sem mama. In nič ni v popolnosti, ker sem daleč od
tega. Sem pa najboljša mama, kar sem lahko, v tem trenutku. Sem dovolj dobra
mama.
Nič pa ni bolj res, da si samo želim, da bi bil sin srečen. Tako si moji starši tudi želijo zame. Vem!
Ljubek sijoč srčkan srečen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in veselje, le zate.
Hvaležna sem za vse ljudi v svojem življenju, ki ga delajo še bolj bogatega in
srečnega in zabavnega in norčavega. Res, vrednega živeti!
torek, 24. marec 2020
Poslušam svoje srce: Fokus na luč, da so sence za nami!
Poslušam svoje srce: Fokus na luč, da so sence za nami!: Kaj pa to, ko sem zdaj dva dni v izolaciji. Zares. Doma! No, danes je že tretji dan! Samo najboljše! Pravo razkošje! Trenerka! Udobe...
Fokus na luč, da so sence za nami!
Kaj pa to, ko sem zdaj dva dni v izolaciji. Zares. Doma!
Ampak danes, danes pa je čas, da se uredim. Začetek tedna. Oblekla
sem si rdeče hlače. Saj se te ja ne bomo zanemarjali, ko smo doma? Seveda ne! Pa
potem svileno majčko. Tako lepo. ravno prav dolgo. Na vrh pa nekaj tigrastega ali
leopardjega ali čitastega… no, nek živalski vzorec pač. In ker sem res moderna
za doma, seveda, pa še dolgo jopco, tako čez rit, da vse to lepo povežemo.
No, danes je že tretji dan!
Samo najboljše! Pravo razkošje! Trenerka! Udoben mehki puloverček.
Najbolj puhaste stvari iz omare.
Ampak danes, danes pa je čas, da se uredim. Začetek tedna. Oblekla
sem si rdeče hlače. Saj se te ja ne bomo zanemarjali, ko smo doma? Seveda ne! Pa
potem svileno majčko. Tako lepo. ravno prav dolgo. Na vrh pa nekaj tigrastega ali
leopardjega ali čitastega… no, nek živalski vzorec pač. In ker sem res moderna
za doma, seveda, pa še dolgo jopco, tako čez rit, da vse to lepo povežemo.
Potem pa sem v trenutku dobila preblisk!
Zakaj imam jaz trepalnice namazane? Zakaj imam te neudobne
hlače, ko ne vem, ali bi sijih dol potegnila ali navzgor, ker so v vsakem
primeru čudno stale. In svilena majica je lezla kar nekam, naramnice so mi
padale iz ramena in podloga pri izrezu se mi je obračala navzven. Da o tigru na
majici sploh ne govorim! Material je postajal vedno bolj nedihljiv, vroč in
neudoben. Kar stran sem jo vrgla po kakih dveh urah, ker je tako ali tako bil
verjetno poliester. Malo sem še vztrajala v svileni majici in hlačah, saj smo
se navadili. Nekako!
Dokler nisem v kopalnici zagledala pajkic.
Hlač sem se rešila!
Kje je tisti moj mehki topel puhasti umazano roza
puloverček!?
Na koncu dneva sem še imela samo svileno majico od moje
urejenosti in elegance!
Prijateljica je klicala in je rekla, da bi se lepo uredili
in si skuhava čaj in se video pokličeva. Pa sem ji samo rekla, da je zamudila
prve tri ure ali mogoče štiri, ko sem še bila nekako urejena! Zdaj pa niti
slučajno ne grem v nič takega!
No, udobje šteje!
In že imam pripravljeno za jutri zjutraj, trenerko, puhasti
puloverček in sveže perilo. Saj stuširala pa se bom. Jutri zjutraj.
Udoben puhasto lep sijoč dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Zaupajmo načrtu Vesolja. Za vse nas je najboljše. In vse
je ob pravem času. Zaupam! Obdajte se s svetlobo, pustite sence za sabo! Fokus!
ponedeljek, 23. marec 2020
Poslušam svoje srce: Gradimo ali rušimo? Obračamo obraz prosti svetlobi...
Poslušam svoje srce: Gradimo ali rušimo? Obračamo obraz prosti svetlobi...: Nekaj bi samo napisala. Zdaj gre zares. Saj ne! Če vam rečem! Generalka je mimo, vaje so mimo, priprave so mimo. Kje ste? Ste v luči ali v t...
Gradimo ali rušimo? Obračamo obraz prosti svetlobi?
Nekaj bi samo napisala. Zdaj gre zares. Saj ne! Če vam
rečem! Generalka je mimo, vaje so mimo, priprave so mimo. Kje ste? Ste v luči
ali v temi? Ste v upanju ali vsaj pozitivnem pričakovanju ali strahu? Kaj prispevate
k celotnemu svetu?
Zares gre!
Imamo celotno zavest, kolektivno, smo kot ena velika krogla
energije. Kaj dolivate k tej energiji?
Mislim, da je zdaj še bolj čas za meditacijo, molitev,
sprehode v naravi, ustvarjanje, branje dobre knjige, tai chi (upam, da sem prav
napisala), reiki, ples, dobro kuhanje…
Karkoli vas pomirja in vas spravlja dobro voljo. Igra z
otroci! Nagajivost živali! Zdaj kot kdajkoli prej potrebujemo moč, da jo
usmerimo v to, kar nam je pomembno. Ne bodimo sivi! Obrnimo se k luči in tem bo
ostala za nami.
Kot bi rekel Kojc, misli določajo vso našo usodo, odloča o
vsem materialnem in je zato zmožna naše telo, ta kompleks milijonov celic,
graditi ali rušiti.
Kdaj pa delamo mi? Gradimo ali rušimo? Začnimo pri sebi.
Mi smo luč!
Mi imamo moč, da prispevamo k luči!
Ljubek sijoč pristen nagajivo lep srčkan sladek dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista ljubezen! Zdaj! Zaslužimo si dobro
življenje v luči!
nedelja, 22. marec 2020
Poslušam svoje srce: Kojc za zdaj!
Poslušam svoje srce: Kojc za zdaj!: Kako zanimivo! Spet berem Kojca. Martina Kojca. Učbenik življenja! Kot bi bil napisan za zdaj. Za današnje čase. Zdaj vem, zakaj se mu reče ...
Kojc za zdaj!
Kako zanimivo! Spet berem Kojca. Martina Kojca. Učbenik
življenja! Kot bi bil napisan za zdaj. Za današnje čase. Zdaj vem, zakaj se mu
reče učbenik. Bolj kot vadim po njem, bolj razumem, kar je v njem. Upam, da
potem bolj živim tako. Trudim se. Pa saj sam reče, da sprememba ni lahka.
Se pritožujemo? Ali iščemo lepoto?
No, piše.
Vedno, ko je boj med voljo in domišljijo, domišljija zmaga. Zares!
Torej, kar si predstavljamo, zmaga.
Kje je naš fokus? Kaj si lahko predstavljamo?
To, kar iščemo, to najdemo.
Kaj iščemo, dobro, pozitivno ali slabo? Negativno?
Se pritožujemo? Ali iščemo lepoto?
Nič ni dobro ali slabo. Samo je.
Pomembno pa je, kaj gledamo.
Ne vem, zakaj imam tak občutek, da vedno preberem kaj
novega. Kot bi čisto na novo brala! Pa jo berem vsaj petič ali šestič.
Misli so gonilna sila, močnejša kot sto konjev ali konjskih
moči! Tako pravi Kojc. In verjamem!
Kaj si predstavljamo, to je.
No, bolj in večkrat si to prestavljamo, bolj je utrjeno.
Prepričanja! Ta tema še je le zanimiva.
Bolj kot v nekaj verjamemo, bolj se to uresničuje. Bolj to
opazimo vsepovsod in bolj smo še trdni v to. Lahko verjamemo, da smo rojeni pod
srečno zvezdo. In to potem vedno bolj zaupamo, kot nam okoliščine potrjujejo,
ker to želimo videti, verjamemo in to se nam dogaja. Vse se nam dogaja v prid.
Kaj pa če verjamemo obratno? Da smo rojeni pod nesrečno
zvezdo? Potem to opazimo vsepovsod in to vodi v še več nesreče. To se nam
potrjuje. Zato misli odločajo, kam usmerjamo pozornost in kaj verjamemo.
Če pa nam nekaj ni všeč, lahko spremenimo. Čimveč krat si
predstavljajmo sebe drugače. Na vse možne načine. Potem pa nam to postaja bolj
naravno, novo mišljenje in počasi to bolj postajamo.
Zdaj pa praksa! Vadimo to! zares!
Ljubek sijoč pristen iskreno lep zanimiv dan poln sijaja!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te ljubi. Dopusti mu!
Naročite se na:
Objave (Atom)