sobota, 28. oktober 2017

Sreča je prva!

Ne morem verjeti, da lahko navijalec za lase tako leti! Včeraj sem tako malo pospravljala po kopalnici. Stran sem vrgla izdelke, ki jih ne uporabljam. Že davno jim je potekel rok uporabnosti. Za nekaj stvari sploh nisem vedela, da jih imam… Zanimivo.

Sredi pospravljanja pa frrrr! Kodralnik za lase poleti natanko v središče straniščne školjke! Res!?! Pa kaj me zezaš? To ni mogoče!?! S konico naprej! Kot bi si to ful želel in si je končno uresničil! Moj metal temno rdeči kravžljalnik je bil zapiknjen v školjko. V vodi! Kabel pa je visel ven! Kako se je to lahko sploh zgodilo! Tako sem se morala smejati zraven! Krohotala sem se kot nora!

Pobrala sem ga ven. Seveda! Visel je s kabla. Malo sem še ga pustila tako viseti, da se je voda odtekla… Zdaj pa se še vedno suši… Upam, da še bo delal… Doživel pa je izjemno pustolovščino! To se ne zgodi veliko kodralnikom!

Malo smo se dobile s kolegicami, da smo poklepetale, tako o vsem! Kako pa je to bilo za mojo dušo. Lepo jih je bilo videti! Čas mine kot bi mignil. Mislila sem biti samo malo (to je kako uro). Potem pa smo se tako zakvačkale v pogovor, da je že cel pisan dolgi šal ven nastal. Taki topli za zimo!

Sedele smo tako prijetno na soncu in uživale. Lepo življenje imam. Res. V polnosti. Res sem zadovoljna s svojim življenjem.

Moj printer je obseden. Kar začne nekaj printati. Očitno ima tudi on svojo voljo kot kravžljalnik. Rada bi ga to odvadila. Ne pa da mi vedno najprej svoje sprinta, potem pa komaj moje. Pa si sprintam list, pa spet isto! Najprej svoje, potem pa moje! Saj imam rada pristnost, edinstvenost, izraznost!

Priznam! To mi je bistveno v življenju, takoj za srečo! Samo nočem,da mi tiskalnik to dela! Sploh ne, ko se mi mudi! Pa ne rabim toliko testnih strani! Ok! Ne rečem eno na dan! Ne pa pred vsakim listom!

Mislim, da me želi nekaj naučiti! »Vedno daj sebe na prvo mesto! Svojo srečo!«


Dobro! Dobro! Kaj lahko zdaj normalno tiskamo naprej! (Po moje...) Sem dojela!

Super sijoč dan poln žgečkljivih kravlžlstih trenutkov pristnosti!!!
P.S.: Lahko pogledam vedno z zabavne strani, ker vedno obstaja ta plat! Priznam, bistvena je! India Arie - Video (https://www.youtube.com/watch?v=Mq86e4Fhja0)

petek, 27. oktober 2017

KATEJA: Just R E D it!

Hi my Beloved!

I just started to write. No. I'm not seven years old. Neither six. I write from that age on… and on and on… and on about happiness, insights, fun, art… just following my bliss.



I would like to present me from the other side… (just kidding) another angle… I love fashion. I like combining the clothes together. All the time!



I like a little bit too much colourful outlook. I admit! (It’s never too much! Never! Never!) Or just a pinch of colour! That's my signature. I'm learning now, that nudes are cool too!


Too much words…

Let's go in the hot centre!

I just love red! All in red look this fall! It’s everywhere! It was interesting, how to wear that day by day… I have already so much pieces in my wardrobe! I just put them together and boom! That's it!


Of course I have red shoes too! That is a classic!!! And! I just love my leopard ankle boots with red! I added a camel coat for warmth and to soft all together.

It’s so easy! All in red! And that why I love it even more! Energizing in the fall time! I just love it!

Just red it!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly










P.S: OMG! No! I forget to mention (highlighted) my THE Bag! In red!!! And my necklace. Playful. I did it myself ... with love ...




SLO: K A T E J A : Vse obarvaj R D E Č E !

Hej moji ljubi!

Ravno sem začela pisati. Ne. Nisem stara sedem let. Niti šest. Pišem pa od tega leta dalje. In še kar… in še kar… in še o sreči, uvidih, zabavnosti, ustvarjalnosti… samo sledim svojemu sijaju.

Rada bi se še predstavila z druge dimenzije… (Hecam se!) No, z drugega zornega kota… Obožujem modo. Rada kombiniram različna oblačila. Ves čas!

Skoraj malo preveč mi je všeč pisanost. Priznam! (Nikoli ni preveč! Nikoli! Nikoli!) Ali samo pikico barve. To je čisto po moje. Počasi se učim, da so tudi nevtralne barve tudi lahko zanimive.

Preveč besed…

Gremo v vročo srčiko!

Resnično ljubim rdečo! To jesen odeta vsa v rdeče! Vsepovsod je! Zanimivo se mi je zdelo, kako to preleviti v vsakdan… Veliko rdečih oblačil je že sestavni del moje garderobe. Samo skupaj jih dam in BUM! To je to!

Seveda imam tudi rdeče čevlje. Klasika. Peko. S tako lepo petko! Obožujem tudi leopardje gležnarje, ki odlično pristajajo k rdečem. Dodala sem plašček kamelje barve za toplino in omilitev divljega videza…

Čisto lahko je! Enostavno. Vsa v rdečem! Zdaj še mi je samo bolj všeč. Energija v obdobju jeseni! Obožujem to! Ljubim!

Samo obarvaj rdeče!

Ljubi se, bodi kar si! Zabavaj se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly



P.S: OMB! Ne! Skoraj bi pozabila omeniti (poudariti) mojo ljubo Zara torbico! Rdečo!!! In verižico. Igrivo. Sama sem jo naredila ... z ljubznijo ...

Smer... ples sreče...

Neverjetno sem srečna, da sem tukaj in zdaj. Ne morem povedati, koliko navdiha imam! Sploh ne vem, kje bi se lotila!!!

Nekaj se širi v meni! Kot da sem noseča s temi idejami! Noro! Divji občutek! Počutim se kot lev, ki leži pod drevesom. Ne sekiram se, koliko živalic sem pojedla. Samo uživam v tem kraljestvu sreče. Ležim pod drevesom. V senci. Zadovljstno s napol priprtimi očmi samo uživam te čarobne trenutke. Preteklost ni več pommebna… (Čisto po navdihu Abrahama Hicks... Zdaj je točka privlačnosti, sreče...)

Kaj je zdaj bilo to? Eh, spomnila sem se, kako rada sem gledala živali. Ali knjige o živalih. Babica jih je imela polno! To je bila prava poslastica! Niso se sekirale. Vedele so. Samo ta trenutek obstaja.
To o levu sem slišala od Abrahama. Zdel ose mi je tako zabavno. Da, levinja sem...

Nekdo je rekel, da je gledal program o živalih. Da so samo ležale tam in se niso nič sekirale. Bilo jim je ravno prav v tistem trenutku. Bile so, kar so bile.

Na drugem kanalu pa so predvajali leva, ob istem času, kako leži pod drevesom. Ves napet je in živčen, koliko živali je pojedel. Zelo se sekira. In je cel nesrečen, zatežen, ker ne more biti to kar je. Kralj živali. Potem je razdvojen. Počuti se krivega…

To se mi je zdelo tako smešno. Preteklosti ni več. Ne obstaja lev, ki bi se počutil krivega. Samo je. Lev. To je to.

Samo sem, kar sem. To je to. Lev. Levinja. Bolj. Zdaj v tem življenju… Ne rečem, da bi koga pojedla (edino, če bi bil cukerček od znotraj… navzven pa tudi…) Rečem pa, da uživam vedno bolj v tem, kar sem! Grrrrrrr!

Pristnost!

Danes je tako pravi jesenski dan! Pravi za veliko skodelico kave. Za sijaj v očeh. Za iskrivost. Sem napisala veliko veliko skodelice kave, ki jo pijem res počasi z užitkom. Reeees užitkom.

Rada bi pila tudi veliko vode. To pa je tako izjemno dobro, ker me tako osveži! Potem se pa počutim sijoče in iskrivo! (Sekunda za zdravje...)

Danes sem malo raziskovala modo. No, že zdaj en čas. Dobila sem izjemno veliko navdiha! Kako super, pristne ženske s toliko strasti, veselja do mode!

Je pa tudi druga skrajnost. Ne morem verjeti, da nekdo snema o tem, da si moraš dati popraviti nos, ker če ne nisi popolnost. To sem takoj nehala gledati! Popolnost si točno zaradi nepopolnosti! Lepota je ravno v edinstvenosti! Lepota je, da se počutiš izjemno! Obleka pa to samo poudari! Uh, to pa mi je bilo preveč!

Lepota je, da sem pristna. Lepota je, da se smejim iz srca! Lepota je v užitku doživljanja trenutkov!

Lepota je vsepovsod! Lepota je v enkratnosti, neponovljivosti vsega, kar smo!

Definitivno sem dobila smernice, polno idej za oblačenje! Všeč pa so mi čarobnost v očeh, pristnost, smeh, sproščenost, sreča! Zadovoljstvo! To so moje glavne smernice.

Danes pa se bomo oblekli v rdečo! Samo, ker lahko! Boginja!  

Božanski dan! Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje je čista popolnost kot čačača! Ali tango! Leonard Cohen - Dance Me To The End Of Love (https://www.youtube.com/watch?v=-7NYt09TsP8)

četrtek, 26. oktober 2017

Roža v vetru...

Danes sem se prebudila v tako lepo jutro! Ne morem verjeti! Sonce! To pa mi tako poživlja telo. Čas je. Za kopel. Svečke. Razvajanje. Sprostitev. Polnjenje baterij.

Iskrenost. Pogovore. Sprehode.

Nekaj čarobnega je v zraku. To čutim tako močno, kot še nikoli. Rada imam svoje življenje! Kaj rada! Ljubim ga!

Zdaj se je že malo pooblačilo. Čutim oblake, da se počasi zgoščajo kot krema na nebu. Rahlo sijoča.

Bluzico sem poslikala. Bila je tako lepo krem bela, pa sem si samo zlate pikice naredila. Na pikala sem jo. Izgledala je ljubko. Simpatično. Želela sem jo že imeti oblečeno, pa se še ni posušila. Barva. Nekako sem postavila fen tako, da je pihal skozi majico. Veliko bolj prej je bila barva suha. Srajca pa je lepo plapolala medtem, ko sem se ličila…

Sedela sem na soncu in se sončila. Ne dobesedno. Uživala sem ob kavi. Lesketanju sonca. V daljavi je zvonel zvon. Labodi so plavali mimo. Čarobnost. Čas je tako hitro minil.

Bila pa sem tudi v galeriji. Mariborski! Čisto sem navdušena nad slikami. Kako mi je bilo to pri srcu! Razstavlja Bojan Golija. Zanimiva obdobja njegovega življenja odslikavajo pestrost v risbah, grafikah… Všeč mi je cela razstava. Debatiranje. Doživljanje. Naslovi. Simbolika. Luna v soncu. Abstraktnost. Rada imam to. Barvitost. Drugi pogledi… Všeč so mi bile tudi slike iz časa, ko je bil na Japonskem. Blizu so mi. Rdeča barva. Rada imam umetnost. Pristnost. Izraznost. Rast. Proces nastajanja… Šepetanje. Raziskovanje.

Sprehod skozi umetniška dela… To pa je čarobnost! Mojstrovina!

Zunaj je že začelo deževati. Meni pa gre kar tako na smeh! Super je biti srečna kar tako… Ne morem, da ne bi oboževala svojega življenja. Nikoli se še nisem počutila tako dobro! Sploh! Ko mislim, da sem doživela svoj najlepši dan, pa pride še lepši! Pa še lepši! Do zdaj! Kaj še me le čaka! Sama lepota! Od znotraj navzven… Sijaj! Čarobnost! Žar! Sij!

Danes pa bom prebrala kako dobro knjigo. Čas je ravno pravi! Pa naslikala bom sliko do konca! Še kakšno zraven! Čarobnost je oprijemljiva.

Kaj si želim v odnosu? Samo, da sem srečna. To pa najde vedno najprej tako, da sem srečna sama. Sem srečna. Valda! Ustvarila sem si to bogato pestro pisano življenje, s tem, da se komaj učim kreiranja. Rada sem to kar sem. Všeč sem si zdaj! Všeč mi je moje življenje zdaj!

Čarobnost reke me je objela z vso močjo. Vse postaja bolj jasno, sproti. Sijoče. Pristno. Jaz postajam vse to.

Vedno sem vedela, da je odnos, pa tudi življenje, rast. Želim si, da bi bila radostna širitev. Želim si, da bi bila polna smeha, humorja, jasnosti, pristnost.

Ob sebi si želim človeka, ki je srečen. Že sam po sebi! Pristen. Ima izjemno čisto srce, lep je od znotraj. Od zunaj pa tako pravi cukerček. Navdušena sem nad sabo! Rada imam svoje življenje!

Rada bi začela pisati blog o modi. Izvirno. Ampak bolj o tem, kar je meni všeč. Zdaj sem poskušala s tem, da sem se oblekla vsa v rdeče. To mi je odlično ugajalo, ker me ta barva poživi. To pa je tako, kot bi vzela vitamin sonca. Seksi vitamin. To je pravi občutek.

Malo sem se preveč navdušila nad modo. Zdaj že dva dni nisem prav spala, ker so me tako predlogi noter potegnili. Imela sem čisto rdeče oči. Zares. Tako da sem najprej potrebovala dober spanec.

Osredotočam se nase. Na to, kar sem. Jaz sem ljubimka. To mi je tako všeč. Jaz dajem ljubezen. Jaz sem radost. Jaz sem optimizem.

Rada bi nekaj napisala o tem, kaj je meni všeč. Pitje veliko vode. To mi naredi kožo tako lepo. Sijočo. Minimum je dva litra na dan in to mi je ravno dovollj. Ali pa še več, če sem zelo v pogonu.

Ljubek krasen čaroben dan v vseh pogledih!

P.S.: Življenje je tako lepo! Pristno! Kot tango!!! Tango Dance - Michael Buble - Sway with me (https://www.youtube.com/watch?v=QZm-LBMbxH4)

sreda, 25. oktober 2017

Barvitost srca!

Danes sem si naredila budilko na res pozno uro. Skoraj za čas kosila. Res bi se rada naspala. Toliko navdiha imam in idej, da kar ne morem spati! Zbudila sem se že veliko veliko prej! Bilo je dovolj!

Še vedno se ukvarjam s sliko. Zdaj saj vsem, kaj bo napisano na njej. Že vidim, kot bela čipka bodo besede, ki se bodo staplajle z rdeče črnim krilom. Komaj čakam, da danes to uresničim.

Imam toliko idej, da si bom dobesedno morala plan narediti! Najlepše pa je, da so mi v veselje! In ne moram čakati, da bi se jih lotila! Nekaj se jih že lotevam! V polnosti!

Imam tako samosvoj stil oblačenja. Ni me strah barv. Strah! No! Daj no! Obožujem barve! Obožujem kombiniranje različnih slogov. Vem. Oblečem si samo oblekico in že zgledam popolno. Nekaj pa je v tem vsakdanjem stilu, ko si lahko oblečem več plasti! Potem me kar najdejo! Ideje! Čisto se prepustim in priznam, drzna sem. Lahko si oblečem vse barve skupaj in počutim se odlično!

Še bolj kot zunanja urejenost, pa me privlači notranje lepota. Sij v očeh. Prosojnost duše navzven. Stik, bližina s pristnostjo, srcem. To pa je osredna tema mojega življenja. Izražanje tega, kar sem. Preveč poistovetenja, zlivanja z vsemi, množico… ni preveč zame. Rada imam pikico, kanček, ščepec nagajivosti. Vseeno ali je to kot oblačenje, torbica, čevlji… ali nasmeh, humor, radost, veselje, navdušenje, nagajivost, lahkotnost, spontanost, sreča! Optimizem!

Seveda sem v procesu nastajanja. Zdaj sem rada tukaj, prav tukaj, kot sem. Obožujem svoje življenje! Obožujem pa tudi radostno širitev. Svobodo neba, prostranost… prostor za izražanje.

Živim svoje najboljše življenje! Danes!

Vedno sem si tako rada delala načrte za prihodnost. Zdaj pa imam samo enega.

Sreča. Srečna sem. To je dovolj!

Zaljubljena sem v jesen. V njene barve! V pestrost! Toplino! Vabljive dneve polne sonca, ki me kličejo v naravo! Pisanost je definitivno moja strast. Celovitost!

Srečen pisan dan čisto po svoje pristno sončno! Vabljivo je... Mmmmmmm!!!

Cmok! Objem!











P.S.: Čutiš prasketanje v zraku... To je čarobnost! Dean Martin & Jerry Lewis That's Amore (https://www.youtube.com/watch?v=1TWhFmCRdoU)



torek, 24. oktober 2017

Skrito, zakrito...

Nekaj sem si šla vzeti iz hladilnika, pa so tam notri bili laki. Laki za nohte?! Kdaj so tja prišli?! Nisem jih dala ohlajati… Ali mogoče na hladno, da bi se bolj obdržali… So kar sveži… Barve pa tudi…
Če bi jih iskala, jih nikoli ne bi našla!!!

Všeč so mi nevtralne barve za nohte, seveda tudi žive. Zdaj so se mi prav temno modri zluštali. Mi zadišali… Ampak nekaj ugotavljam, da so nevtralne barve bolj šik. Bolj elegantne. Bolj ljubke. Deluje tako skladno vse…

Saj ne, da bi se morala ali želela upreti živim barvam. To sem vseeno bolj jaz. Vsaj malo. Pikico. Kiča. Poudarka. Samosvojosti… pa mora ven pokukati. Nagajivosti. Ne vem, zakaj je danes nagajivost moja najljubša beseda. Sem že omenila mogoeč danes nagajivost!? Več kot enkrat?! Res?! Nagajivost... Uuuuuuu!

Včeraj sem se oblekla rdeče. Vsa v rdeče. Počutje! Fantastično! No imela sem še kamelji plašček zraven, ki je tako lepo vse poudaril… Omehčal. Pa še bolj skladno poudari moje naravne tople barve. Pozabila sem, da še imam rdeče čevlje doma. Pa saj sem imela tigraste. Na špic. Ker so tako ljubki. Ne prav balerinke. Ampak brez pete… Špičkaste balerinke...

Danes pa sem dobila navdih. Nekaj sem iskala po trgovini. Trgovinah. Majčko bele barve. Vse sem preiskala. Dokler niso zaprli. Veh trgovin... Potem pa pridem domov in jo najdem v omari. Želela sem narediti neki eksperiment! In dobro, da še sama ne vem, kaj imam v omari…

Sem pa naletela na tako akcijo. To sem želela napisati. Bila sem v Slovenski Bistrici. Po nakupih. In naletela sem na tako akcijo! Noro! Imeli so divjo akcijo! Nekaj sem si nakupila… priznam. Šik črno majčko z odprtim hrbtom. Uuuuu! Doma imam eno tako ljubko črno čipkasto majčko, ki se bo ravno prav ven videla in ravno prav zakrila, odkrila… potem še krilo! Tako, pol prosojno od polovice naprej… potem ša še belo srajčko… klasika. Ker lahko… Rada bi jo preuredila s perlicami, potem pa suknjič čez…

Ljubek šik dan danes, moji ljubi! Življenje je tako dragoceno lepo... sijoče!

P.S.: Vem, daleč sem že prišla... Love y all!!! Julio Iglesias & Cynthia Brown-I wanna know what love is (https://www.youtube.com/watch?v=-AEvJNbxCGc)


ponedeljek, 23. oktober 2017

Krilo prosojno za čistost...

Brala sem knjigo. Roman. Ne vem, (ali pač, točno vem...) zakaj so potem nastale rdeče slike. Ena s krilom, dolgim krilom. Prosojnim za tančice, spodnje plasti krila. Prosevala je dušo. Notranjost. Notranjo lepoto. Belino. Čistost.

Potem so nastale še štiri. Rdeče. S prosojnim črnim. Ampak bolj globine, v ozadju. Vse je pomembno. Bolj kot plitvost, povezanost na globljih smiselnih pristnih vezeh. Bližina. Kdaj proseva tudi belina, ki kaže optimizem in veselje do življenja. Radost. Upanje. Ustvarjalnost. Tkanje vedno več lepega…

Zdaj pa je v nastajanju samo rdeča. Z še več rdeče. In še malo pinki zraven, za občutek. V glavnem žari kot žerjavica, samo v živo rdečih tonih. Ukvarjala sem se z njo, kaj bi naprej. Razmišljala sem. Gledala moje najljubše slikarke in slikarje. Najbolj blizu mi je bil Paul Klee. Ima eno tako lepo pokrajino z luno. V rdečem. Tako sem si jo jaz predstavljala. Zelo značilno. Ne moreš zgrešiti. Njegova je.

Zjutraj pa se zbudim. Nenavadno hitro. Brez budilke. Pogledam ven. Bila je luna. Čisto ozka. Ampak ne pokončna kot C ali D. Ne. Ležala je na nebu, kot s te Kleejeve slike. Kot posoda za sadje v obliki črke u.

Potem je bila pod njo zvezda. Malo se je že danilo. Tako da je to bila edina zvezda. Stavba je tvorila enako stopnico, kot na tej omenjeni sliki. Bila je čisto črne barve. Videl se je samo vrh krošnje dreves, ki je na prebujajočem dnevu delovala kot čipka. Črna. V ozadju pa oranžno! Živo oranžno! Potem pa so bile veje, ki so bile gole. Oblikovane so bile tako, kot bi neka postava držala roke visoko k luni.

Vse se je povezalo. Kot bi mi nebo ustvarilo čisto podobo slike!

Imela sem čas pol ure za meditacijo. Ko sem odprla oči je že bilo tako svetlo, da lune in zvezde več ni bilo za videti. Vem, da sta še vedno tam. Samo zdaj jih ne vidim, ker je presvetlo…

Če pa to ni čista popolnost!

Tako, zdaj pa vem, kaj bom s tem čisto rdečim platnom. Narisala bom jutranje svitanje z mojega balkona.

Priznam. Nisem mogla, da ne bi… Fotografirala sem s fotoaparatom. Bilo je mrzlo v noge, ampak to ni nič. Tudi s telefonom! Ampak to je taki približek resnični lepoti! Samo odsev resničnega žarenja, čarobnosti… To moraš izkusiti, doživeti… Obožujem!

Ljubim svoje reče naslikano življenje!

Lep sijoč žareč ognjen dan poln topline srca! Cmok! Cmok!

P.S.: Lepo življenje je! Rdeče! Popolno! No, saj so vse barve lepe! Mislila, sem da sem naslikala samo štiri slike v rdečem, eno večji format... pa sem še našla tri zraven,.. Rdeča... me privlači... Lady in Red - Criss De Burgh (https://www.youtube.com/watch?v=jFpKJTj6hj8)


nedelja, 22. oktober 2017

Avto! Amor!

Spet sem posodila avto. To sploh ni problem, ker imam proste dneve. Vsepovsod lahko skočim s kolesom, sem pojasnjevala… Zvečer se nama je nekaj zluštalo. Zaželela sem si jesti nekaj slastnega. Tukaj blizu imam več trgovin na izbiro. Mislila sem skočiti z avtom. Bila je že tema...

Avto!
Avto!
Avto!

Kaj! Nimam avta! Kako to misliš? Ja nimam! No imam!

Pa sem se malo nadihala svežega zraka. Šla sem s kolesom. Tam sem bila kot bi švignila… pa še lepo je bilo. Zabavno. Koliko zvezd se je videlo! Neverjetno!

Prigrizek je bil potem še toliko bolj slasten in dober! Pa še jaz sem se počutila bolj sveže…

Oktober je definitivno moj mesec! Tudi zato, ker imam rojstni dan! Da, da! Tako je to! Rada imam njegove barve, igrivost, toplino, pestrost. Nagajivost. Ravno pravo topel čas za sprehode, ki so neskončno dolgi… Lahko že obujem moje škorenjčke, ki so tako elegantni in vseeno udobni… Rada pisanost in barvitost tega meseca.

Zvečer, ko se ohladi, pa se lahko pogrejem doma. Na sedežni! S kociko, čajem in sladoledom…

Če bi se morala opredeliti, kaj imam raje, lučko ali kornet… Uuuuu! Pri lučki mi je všeč, da pridem takoj do bistva. Malo zahrustam v čokolado in že imam celo mešanico okusov. Sladko, hladno, kremasto, mandljevo, lešnik, vanilija… Pri kornetu pa je najljubši del konec… Uživam seveda pri celem: zgornja hrustljavost čokolade, posipani lešniki, kremast vanilijev okus. Ampak nič se ne more primerjati s čokolado, ki je že boj tekoča v špicu korneta! Hrustljavo, mehko in čokoladno! To pa je popolna kombinacija…

Oktober je tudi moj mesec, ker lahko vsepovsod skočim s kolesom. Tako lepo sije sonce… Tako obožujem sončne vzhode z mojega okna, ki jih vidim čisto vsaki dan. Pa zvezdo jutranjico, ki mi mežika, naj se počasi prebudim. Rada imam to prehajanje iz teme, v mrak, svitanje… Vedno več oranžnih sijočih ognjenih odtenkov… Potem pa, čarobni trenutek, sonce…

Rada imam jutra… Priznam… Rada imam svoj dom… Priznam! Obožujem ga! Rada pa imam tudi večere, ko še slikam. Takrat se vse umiri. Potem pa kot da oživim… Barve v meni želijo na plano! To me tako osrečuje!!!

Lep pisan dan poln ljubezeni! Pa smeha! Pa užitkov... Pa pristnosti...

Love you all! Kiss! Kiss!
P.S.: Čutiš tisto čarobnost v zraku? Samo malo se ustavi. Tvoja je... Julio Iglesias - Amor, Amor, Amor (https://www.youtube.com/watch?v=-iNbx9Ec5HM)