VSE JE ZAME!

Res je najlepše, ko se pustim vesolju presenetiti.

Najlepše je, ko se pustim Bogu presenetiti.

Čisto res je najlepše, ko se pustim Ljubezni presenetiti.

Res je naj najlepše, ko pustim življenju, da me čisto preseneti po svoje.

Vse se mi dogaja tako lepo in v toku. Počutim se tako ljubljeno in posebno in zaželeno. Živim svoje življenje in sem zares ponosna nase. Imam ljubko čarobno življenje in ustvarjam si vsak dan v pričakovanju lepega. Tako me lepo tudi sreča.

Razprla sem toke k vesolju, nebu, soncu. Stala sem na zemlji in rekla: »Vesolje, daj mi najboljše, kar mi lahko ponudiš.«

Pa se je zgodilo. Nepričakovano. Čudovito. Izjemno.

Kako bedno je, če želim vse kontorlirati. Zdaj komaj vidim, da ima vesolje zame nešteto boljših zamisli kot bi jih sama sploh naumila. Pa še to je – vzela iz uma – naumila. To ni vedno najboljše zame. To ni vedno najboljša možnost in najvišja. Včasih želim bližnjice, ki pa se vedno izkažejo za bedne in reven, uboge. Zato jih zdaj več nočem. Želim si izpolnjevanje srčnih želj iz srca. Želim si živeti iz srca. To je moje poslanstvo.

Brala sem Wayna Dyerja, kako je dragoceno, da ostanemo pri svoji nameri. Drugi lahko imajo predstave, kako bi naj mi živeli. Vedno pa je najboljše, da se vprašam, če je to res moja želja. Hitro se bodo navadili, da njihovi predlogi nimajo plodnih tal pri nas in se bodo sprijaznili, da bomo mi živeli po svoje – ne glede na vse. Res. Tako je. meni pa je res bolj pomembno in dragoceno, da živim svoje poslanstvo, kot da živim nekaj, kar še drugi ni jasno, kaj bi naj točno delala. Tako bomo vsi svobodni. In srečni.

To pa že tako vem, da ne morem nikogar zares osrečiti. Samo sebe lahko. to pa je potrojeno na tisoč in več neuspelih poskusih. Nima smisla. Niti malo ne.

Srčna pot je moja usoda. To vem in tako si želim zares živeti.

Ljubek pristen vesel harmoničen dan poln vesela in smeha!

Uživaj v lepotah, ki ti jih podarja vsak trenutek.

ČAROBNOST SONCA IN SVETLOBE

Življenje je lepo! Zdaj!

»Ž3eujzh0i« je napisal maček, ko mi je skočil na tipkovnico. Tako je topel in pregret od sonca, sploh ker je črn. Skupaj še loviva zadnje žarke dneva, se malo pogrejeva na soncu. Čarobno lepo je! Pravi blagoslov je sedeti na soncu in biti v elementu ustvarjanja. Res imam lepo življenje.

Danes sem bila v knjižnici in začeli so se jesenski meseci. Veselim se, da bom potem brala. Našla sem same zaklade in komaj čakam, da mi pokažejo skrivnosti, ki jih nosijo v sebi.

Nekaj je v soncu čarobnega, ki me presvetli v dno duše. Tako rada mu nastavljam kožo in obožujem, da lahko srkam vse svetloben kode, ki jih nosi v sebi. Nerazvozlano resnico, ki jo zna prebrati samo srce in jo tudi dešifrirati. Pa kdo bi rabil karkoli razvozlati, če sedim na soncu in kar direktno srkam vse, kar mi daje. To pa je zdravilno. Mačke že vedo! Mačke so modre in samosvoje. Veliko se lahko naučimo od njih.

Nekaj se dogaja, pa sem lahko vseeno srečna? Lahko sem. To pa me tako osreči! Ne glede na vse, imam možnosti izbire sreče! Samo zato, ker sem izstopila iz vloge žrtve in zaupam – kaj zaupam – zares VEM, da sem močna.

Življenje je lepo in čarobno. Zdaj!

Včeraj smo imeli na skupini imeli tako lepo misel pripeto, da bomo srečni, ko bomo in je bilo vse prečrtano. Nekako tako:

»Srečna bom, ko:

·        bom bogata,

·        imela sanjskega partnerja,

·        imela popolno službo,

·        imela boljši avto,

·        imela hišo.

SREČNA sem zdaj!«

Pa to je čisto res! Pa kaj bi čakali zunanje okoliščine, da se obrnejo, če pa smo lahko srečni kljub vsemu. Danes se bom potrudila samo za en odstotek, da sem srečna bolj kot včeraj. (To je danes moje sedenje na soncu. Pa tudi nogavice z limonami pomagajo, pa rumena majica in nasmeh na ustih.)

Jaz izbiram. Jaz odločam, kam bom dala svojo energijo. Želim jo uporabiti za graditev sreče in veselja vseh pogledih. To pa je resnična čarobnost.

Spet me je prišel maček malo pozdraviti, saj še je samo tu pri meni sonce. Kako nama je bilo lepo, ko sem v spalni vreči gledala zvezde, on pa mi je ležal pri nogah. Tisti dve noči je bilo polno zvezdnih utrinkov. Čarobnost.

Ponoči je sijala tako močna luna, da je bilo vse osvetljeno skoraj kot po dnevi. Res je bilo lepo. Hitro najdem kaj lepega, če se le ustavim. Imam tako srečo, da me vedno čakajo tako zanimive stvari. Res imam srečo. Vse se dogaja bolj spontano in tekoče, ko sledim vodstvu.

Neverjetno pa mi pomagajo afirmacije, da se spet naravnam na srčno stran.

Slutim, da sonce nosi v sebi moč, ki presvetli vsa naša življenja in jih oblije s svetlobo, da še bolj pristno sijemo. Zakaj ne bi dovolili Ljubezni, da nas vse prežarči in da zares živimo z vsem srcem in tudi ljubimo z vsem srcem… Danes je dan, ko se odločajmo bolj in bolj za svetlobo, vse ostalo pa pustimo zadaj, ker ni vredno naše energije in časa. Dovolj je bilo! Svobodni smo in lahko namenjamo svoj čas in svojo energijo vsemu, kar je resnično pomembno – LJUBEZNI. Ustvarjanju čarobnosti!

Imej se rada danes na polne, čudovita si!

Dragocena si. Vsi smo dragoceni, kot bi rekla Kassandra – Suzan Ashley.

Ljubek pristen nagajiv navihan čaroben lahkoten jasen živahen iskren lahkoten srčkan hvaležen blažen kreativen dan poln smeha!

Uživaj življenje! Uživaj v sebi! Zdaj je čas, da se res počutiš živo. Življenje je čisto uresničenje in drzna pustolovščina. Izbiraš mogoče to danes?! Ne glede, kaj izbiraš, izbiraj Ljubezen!

ŽIVLJENJE JE LEPO!

Življenje je lepo!

Danes sije tako močno sonce! Prav čudovito je! Včeraj pa je deževalo. Vmes, ko je nehalo, sem hitro šla na sprehod v gozd. Po listju je rahlo šumelo vedno bolj močno padanje kapelj, ampak drevesa so me zaščitila. Skoraj čisto suha sem prišla domov. Pogovarjal sem se z drevesi, kar me vedno spravi v harmonijo. Hvaležna sem, da me gozd posluša.

Kako je dragoceno, da imamo take zaveznike, naše prijatelje, ki se postavijo kot ščit pred vsem, kar nas želi spraviti iz našega miru. Jaz sem hvaležna za ščit meditativne skupine, ki jo imamo in s katero smo se res povezali. Čutim, da živimo vsak po svoje, vseeno pa tkemo Ljubezen v vse kar delamo – skupaj. To mi je res pomagalo, da je moja pot bolj jasna in čista. Hvaležna sem, da jih poznam. Skupina pa je od Suzan Ashley. Res sem hvaležna, da jo imamo.

Naš ščit vedno pa je Bog – čista Ljubezen. Greje nas kot toplo sonce in nas hladi kot krošnje dreves. Vedno smo v zavetju topline in ljubezni, samo pomembno je, da imamo odprto srce.

Kaj lahko danes delam z ljubeznijo in sem tako uresničitev Boga, kot bi rekla Florence Scovel Shinn?! Bom še enkrat vso njeno misel napisala, da se spomnim.

»Ljubezen je uresničenje Boga, zato je najmočnejša privlačna sila v vesolju.«

To pa je revolucionarna resnica! Skozi nas silijo, da moramo nekaj delati ali kje sodelovati, da smo potem lahko normalni – že od malega, da smo pozabili to resnico, da je ljubezen – res je Ljubezen – uresničenje Boga. Hranili so nas s pomijami, namesto z resnico. To niti ni bila hrana, bolj zastrupljanje.

Danes pa si želim biti tako odgovorna, da več ne pozabim. Nikoli. Ljubezen je uresničenje Boga!

Vse delam z ljubeznijo.

Zdaj sedim v senci čudovite slive in vetrc piha, da se igra sonca odraža v plesu listja in vej na zemlji. Še trava nežno pleše ples veselja.

Kaj zares lahko danes delam z ljubeznijo?

Poslikala sem si obleko z metulji. Zdaj pa je tako lepo pisana in barvna. Še kaj bi jo malo pobarvala, da bi bilo bolj pisano. Kar ne želim nehati! Tako me privlači slikanje in barve! Že včeraj sem začela, danes pa me mika, da bi še jo malo dopolnila. Zdaj je že skoraj suha. Ponosna sem, da sem zbrala tako lepo unikatno zbirko oblačil, ki so mi v veselje. Zdaj pa še jih samo nosim!

Čaka me potovanje, ki se ga zelo veselim. To pa je potovanje in pustolovščina srca! Nočem več živeti tako, da bi ugajala, bila odobravana ali da bi si pri kom pridobivala točke (če me kdo nima rad, lahko zberem nešteto točk, pa še bo vedno vihal nos – to ni ljubezen, to je prosjačenje za miloščino, ki si ga ne želim – ne od sebe – ne od drugih). To ni življenje, to je mučenje in strahopetništvo. Ni več časa za to! Moja duša se želi izraziti na polne. Zdaj je čas za drznost! Najprej je to seveda mučenje sebe. Kar vidim, kako vzdihnem: »Pa ne že spet!?!«

Potem pa je mučenje drugih, ker nisem čisto zares tam prisotna. Nisem. Enako je, kot da ne bi bila tam. Telo funkcionira, nekaj govorim, ampak moje celo bitje je drugje. Pa še zamerim, da me vlačijo nekam, kjer ne želim biti. Pa sem res tako nemočna?! Nisem. Jaz sem pristala na to igro, zdaj pa se je več ne rabim iti. Ne želim se je iti! Igre je konec! Tako je! Resnica osvobaja! Od nikogar žrtev nisem. Močna sem.

Bom zdaj še dopuščala, da me vlečejo nizke frekvence in igračkanje, če pa lahko imam pristno srečno zadovoljujoče izpopolnjujoče življenje polno veselja?! Bi se še res šla prazne igrice?! Ne bi. Ne hvala!

Zdaj pa je res dovolj! Izbira je čisto moja!

Niti mi ni več za igrice z naslovi: manjvrednost, nevrednost, ničvrednost, krivda, zamere, ljubosumje, zavist… To ni več moj svet in ne grem se več tega. Zdaj sem bolj kot mačka. Živim po svoje! Samosvoja mačka!

Zdaj pa mi je življenje všeč. Ljubim svoje življenje. Zdaj pa ima življenje šarm, dušo in poetičnost.

Moje življenje ima šarm, dušo in poetičnost!!! Ravno tako, kot mi je všeč! Božansko lepo življenje imam! Ljubim ga!

Zaupaj življenju. Sledi svojemu srcu! to je prava pustolovščina! Čas je za drznost! Izražaj svojo resnico duše. To je resnično življenje! To komaj pomeni živeti! Ne pozabi pa uživati, kajti takrat se zares počutimo živi, kot bi rekla Alenka Rebula.

Ljubek pristen lahkoten vesel radosten prikupen sočen strasten sladek sijoč dan poln smeha!

Zabavaj se! Življenje je čudovito, ker je tvoje! Prav očarljivo je! Zdaj!

UDEJANJANJE LJUBEZNI

Življenje je lepo!

Dragoceno mi je, da sem živa in da prispevam z vsem kdo sem. Upam si biti to, kdo sem. Končno. Varno je, da izražam svojo pristno naravo.

Varno je, da sem to, kdo sem.

V knjigi od Florence Scovel Shinn sem prebrala tako lepo misel, ki jo je res vredno deliti. To pa je o Ljubezni.

Si pripravljena?

Tako piše…

»Ljubezen je uresničenje Boga, zato je najmočnejša privlačna sila v vesolju.«

To pa mi je vzelo sapo!!! Kot bi se v meni prebudila neznanska večna resnica! Pa res je! Sploh nisem mogla brati naprej! Kar zaprla sem knjigo in vzela vase to modrost! To je resnica! Res je! Res je!

»Ljubezen je uresničenje Boga!«

Že samo ta stavek mi je čisto odprl srce! Res je! Ljubezen je uresničenje Boga, kajti Bog je Ljubezen in mi smo del njega, kot bi nam rekla Kassandra – Suzan Ashley! Torej smo del Ljubezni! Mi smo Ljubezen v svoji osnovi in hkrati del Boga! Pa to je čudovito!

Mi smo del Boga.

»Ljubezen je uresničitev Boga!«

Kdaj smo najboljša različica sebe? Vedno, ko delamo nekaj, kar ljubimo ali samo preprosto ljubimo. Vseeno v kaj je usmerjena ta ljubezen, lahko je tudi vase, saj je ljubezen univerzalna energija. Že davno je čas, da presežemo misel, da je ljubiti sebe manjvredno ali celo egoistično. To je naravno!

Zdaj pa je čas, da kot cvetlice odpremo cvet in ga nastavimo soncu, da nas presveti. Zdaj pa je čas, da odpremo svoj svet in srce ter da ga sonce Ljubezni – Boga vsega presveti – do zadnje pikice. Zdaj pa je čas, da odpremo svoje srce in dopustimo, da ga Ljubezen presvetli do zadnje pikice.

Tvoja vloga je pomembna. Bolj kot se poznam, bolj lahko udejanjam to Ljubezen. Naravno jo želim dajati in jo deliti, ker je imam sama toliko, da mi je razdajanje čisto naravno in prirojeno. Ni pa to suženjstvo ali hlapčevstvo v odnosu, ampak pristna povezanost. Ne razdajamo se do onemoglosti, ampak ljubimo z vsem srcem, ker je to nam v največje veselje. To ne pomeni, da ostanemo za vsako ceno in razdajajo svojo Luč Ljubezni neomejeno, sploh pa ne, če so odnosi nezdravi. Nisem več za mučenje in trpljenje v smislu, da mogoče pa bom le dala dovolj ljubezni, da ga bo to spremenilo, da me ljubi vsaj malo, če že ne tako, kot jaz ljubim njega. To je vedno razsipano in necenjeno, celo zasmehovano – Bog ne daj - izkoriščano. Imejmo se dovolj radi, da dajemo ljubezen tja, kjer je sprejeta in cenjena.

Bila sem v odnosu, ki sploh ni več pomemben, ko sem dajala vso sebe, dokler me ni minilo. Želela sem tudi sama prejemati vso ljubezen, ampak sem imela omejujoče predstave, kako si jo želim prejeti. Najina svetova se nista mogla dotikati drug drugega in vzpostaviti bližine, kar je bilo preveč boleče, tako da sem na koncu izbrala sebe in to ljubezen raje naklonila sebi, da sem radostno rastla.

Če ljubezen ni sprejeta, to tudi boli. Zato sem jo preusmerila. Sicer pa, zakaj bi dajala Ljubezen nekam, kjer ni zaželena. To pa je norost!

Ne meči svinjam biserov, samo poteptale jih bodo.

Pa ne uči svinje peti, samo grdo bo krulila, tebe pa bodo bolela ušesa!

(Ne vem, kdo je to rekel, mislim, da je kakšna stara indijska modrost, prebrala pa sem jo v knjigi Iz dnevnika milijonarja… ali bogastvo je v nas: Boris Vene in Nikola Grubiša.)

Če nekdo noče moje Ljubezni, super, pa jo lahko dajem drugam. Dovolj je bilo igre mučenice, žrtve, trpinke in takih neumnosti. Zdaj pa že znamo boljše! Lahko izberemo drugače! Lahko izberemo srečo!

Največja moja ljubezen do zdaj pa je ustvarjanje! To pa me vzdiguje in mi viša vibracijo do višav. Tako, zdaj pa sem predana ustvarjanju. Vsak dan me kliče k sebi in moja duša cveti od vsega veselja, da se lahko končno izraža. Dovolj je bilo tajenja in poteptanja naših darov!!! Zdaj pa jih dajmo na plano, da bodo zasijali kot sonca ali zvezde ponoči. Svet nas potrebuje.

Moja strast je tudi kuhanje. Uživam v njem!

Ljubek strasten ustvarjalen srčkan sladek sočen sijoč lahkoten pester iskren lahkoten dan poln ljubezni!

Živi svoje življenje brez obžalovanj. Bodi v tem trenutku in polno uživaj. Imej se rada – z vsem srcem – potem pa to podari naprej, če tako čutiš! Uživaj! Zares živi!

PREPUŠČAM SE SVETLOBI IN SIJANJU!!!

Življenje je lepo!

Danes je dan za praznovanje! Nekaj starega se je končalo, torej bo sigurno prišlo nekaj novega. Zaupam v to. Samo naredilo je prostor svežemu in novemu. Vse se je uredilo in obrnilo v pravo smer, čeprav še ne vidim točno, kako – lahko pa zaupam.

Danes tako lepo dežuje, kot da vse kliče v meni, da se sprehodim. Čaka me gozd in narava. Čakajo me travniki. Čakajo me drevesa. Čakajo me škrati v gozdu, na travnikih in pod zemljo, da mi povedo skrivnosti. Vse me čaka, da se vrnem iz preteklosti in se zberem v tem trenutku – pridem nazaj iz prihodnosti. Samo v tem trenutku lahko zares uživam in sem polno prisotna.

Ta trenutek me kliče, da ga zares začutim. Rada bi ga uživala na polne. Rada bi živela po svoje. Pa kaj mi to preprečuje?! Samo jaz sama sebi (z bednimi izgovori). Niso resnični – noben izgovor – ni zares utemeljen. Vse so prazne laži, ker me je strah se pomakniti naprej. Strah me je moje luči. Strah me je, kako zelo močno lahko svetim. (Kdo uporablja moj strah – sile, ki gradijo luč ali jo zastirajo?! Odgovor mi je čisto jasen. Ne dajem več energije temi! Dovolj je bilo strahu!)

Zdaj pa je čas, da osvobodim svojo luč in da zasije kot jutranje sonce, potem pa vedno bolj močno. Pa kaj bi me bilo strah svetlobe?! Za to sem bila rojena! Zdaj pa je čas, da si končno zaupam in da sijem! Samo to je res pomembno! Čas je sijanja – za nas vse. Smo kot unikatne zvezde – čas je, da vsak sije na svoj čisto unikaten način.

Pa še nekaj je. Jaz želim imeti vse pod kontrolo, kako bi svetila in sijala. Kaj pa, če bi pustila vodstvu, da me resnično vodi in me popelje na najboljšo možno pot – srčno pot. Toliko bi pa ja lahko zaupala. Pa saj zaupam. Malo po malo – a vedno bolj.

To pa je pustolovščina – pristno življenje.

Vdihnem.

Izdihnem.

Spustim.

Vdihnem.

Izdihnem.

Izpustim.

Vdihnem.

Izdihnem.

Osvobajam.

Sebe in druge.

Vdihnem…

Izdihnem…

…

Jaz to zmorem. Vsa se predajam. Zaupam v božansko vodstvo.

Življenje je lepo.

Vdihnem. Izdihnem. …

Živim. V tem lepem dragocenem trenutku.

Ljubek pristen iskren jasen živahen romantičen lahkoten blažen navihan sladek slasten sijoč dan!

Življenje je igra. Uživaj v njej! Zdaj! Bodi pristna!

iZBIRAM?!? IZBIRAM!!!

Življenje je lepo!

Vse je odvisno od moje izbire. Izbiram lepo? Izbiram to, kar mi je všeč? izbiram srečo?! Ali se samo pomikam naprej iz sekunde v sekundo – minute v minuto – ure v uro – ali celo dan v dan?! Čakam na neko odrešitev, ki bo vse magično spremenila, hkrati pa me bo postavila nazaj v ravnovesje?

Res uživam vsak dan sproti, ali samo životarim? Zares živim?!? Kaj sploh zame pomeni zares živeti?!

V knjigi Marie Forleo sem brala, da je največje obžalovanje na smrtni postelji to, da ne živiš po svoje in da ne bi toliko delali in še nekaj jih je. Dobra novica pa je, da mi smo še živi in nismo na smrtni postelji! Mi smo še živi! Mi še lahko spreminjamo svoje življenje! Mi še dihamo in lahko izbiramo boljše!

Zdaj pa je na meni, da res izberem malo boljše. Zdaj pa je na meni, da izberem malo več sreče in zadovoljstva. Zdaj pa je na meni, da izbiram ustvarjanje. Juhu!!!

Kako sem lahko danes malo bolj ustvarjalna?

Zdaj je že minil en teden in vsak dan slikam. S tem tudi ustvarjam poetičnost življenja. Lepo mi je. Zadovoljna sem. Ponosna sem nase, da se tako dosledno držim načrta. Pa ne samo to, v pravi užitek mi je. Včeraj so nastale tako lepe barve, čisto nova! Zmešala sem oranžno, roza in rdečo! Nastal je tako lep čaroben cvet, ki je imel tako lepe prašnike.

Še nekaj sem spoznala. Želim ustvarjati iz srca, ne iz ega, da se moram s kom primerjati. Želim se prepustiti in opustiti kontrolo. Dovolj je bilo tega. Dovolj imam vsega tega, kar me moti, da ne ustvarjam. Danes se bom potrudila zase in šla preko tega. Dovolj je.

Danes izbiram srečo.

Če ustvarjam, je dan izpolnjen in sem dosegla svoje poslanstvo – namen, da res prispevam k svetlobi in čarobnosti. Tako je. Zdaj pa je čas, da se prepustim lepotam, ki jih ima svet zame. Lepo mi je, da sem lahko to, kdo sem. To je dragoceno, da se vedno bolj prepoznavam kot enkratno bitje, ki je bilo ustvarjeno od Boga z ljubeznijo, tako kot vsi. Imam čudovito dušo, ki se želi izražati kot jaz.

Čas je, da vsak od nas – vse od nas – prepoznamo čarobnost v sebi in ji pustimo sijati. Čas je, da se ne bojimo več svoje svetlobe in kako močno lahko sijemo. Čas je, da smo lahko pristne v vsej svoji lepoti in tako pomagamo planetu – naši ljubi Materi Zemlji in vsemu Vesolju, da se še bolj razsvetli.

Vse je naša izbira. Tudi to, da rečemo, da nam je nečesa dovolj. (To nas uči tudi Suzan Ashley in Kassandra) Dovolj neumnosti, ki nas držijo  temi. Čas je, da v naša življenja v vseh pogledih zasije sonce. Zdaj! Tako se svetloba širi še malo bolj! Enkrat bomo mogli reči, da je dovolj in čas je, da nehamo dajati naše energije temu, kar ruši našo ustvarjalnost. Dovolj je bilo! Danes jasno usmerjaj svojo energijo v mir in pristnost!

Življenje je lepo in čarobno!

Zdaj pa usmerjaj energijo v dobro in ustvarjanje, vsemu ostalemu pa jo priškrni! Danes smo močne, skupaj pa še bolj!

Lepo je, da imam tako čarobno življenje. Vse je izbira. Izbiram še malo bolj radost in veselje. To je to.

Življenje je lepo in čudovito.

Življenje je čista iskrenost. Najprej bodimo iskrene do sebe, kam namenjamo svojo energijo in jo zdaj preusmerimo.

Krasen lep sijoč pristen vesel ljubek srčkan srečen pristen lahkoten živahen jasen blagoslovljen šarmanten celovit globok čaroben dan!

Sledi svojemu srcu! Življenje je čista čarobnost! Zdaj pa ji odpri srce!

ČAS RAZCVETA

Življenje je lepo!

Danes sedim pod veliko debelo staro vrbo, ki me ščiti s svojo senco. Sedim čisto blizu vode, ribnika in to mi je tako lepo in dragoceno.

Prav potrebovala sem oddih od vsega. Vsakdanjosti. Natrpanosti. Samota mi prav prija. Včeraj se nisem poslušala, ko mi je vso telo kričalo po tem, da si vzamem čas zase in sem šla komaj pozno popoldan na izlet. Saj je res bilo fantastično, videla sem božansko lep sončni zahod.

Sva fotografa z res velikimi fotoaparati sta želela ujeti vso to lepoto. Nagovorila sem ju, če čakata pravi trenutek. Res je bilo božansko.

Kaj pa jaz? Čakam pravi trenutek? Saj v resnici ne bom nikoli zares čisto pripravljena. V resnici se skozi učim in tudi, če bom imela občutek, da sem pripravljena, se še vedno lahko bolj poglobim in se naučim še več. Torej, pravega trenutka ni.

Res pa je, da me včasih tako nekaj vleče ali mi samo droben glasek namigne: »Hej, kaj če bi to?«

Čisto tiho mi zašepeta in če sem preveč v vsakdanjosti, samo zamahnem z roko in ga preslišim. Delam naprej, kar sem delala do zdaj. Kaj pa, če so zvezde popolno poravnane točno v tem trenutku in je res božansko pravi čas, da kaj uresničim? To je pravi trenutek, saj je intuicija glas ubranosti vsega Vesolja.

Kaj če se ne bi toliko spraševala in bi samo preizkusila?! No, dala vse od sebe. Saj nimam kaj izgubiti. Zares. Mogoče nekaj časa, ampak izkušnje pa bodo neprecenljive in se je splačalo v njih vložiti čas.

Želim delati s srcem in dušo. Zaupam, da je samo to prava pot. Vse drugo so bedni nadomestki. Do njih sem ravnodušna in me puščajo prazno.

Vile so mi tako dobro rekle danes (Čarobne vilinske karte od Doreen Vitrue), da če ne bom resnično to, kdo sem, da potem drugim sploh ne dajem zares možnosti, da bi me sprejeli. Zato je kar najbolje, da sem to, kdo sem. Tako je. Se popolnoma strinjam.

Spet sem opomnjena na obdobje mačke v svojem življenju. Sem samosvoja in točno taka želim biti. Drugi pa naj tudi bodo.

Danes pa sem samosvoja tako, da sem šla na izlet ob ribnik, kjer neznanko uživam. Lepo mi je, da imam čas zase. To mi je dragoceno in sem to tudi zares potrebovala. Lepo mi je tukaj. Pravi mir je. Drevo na drugi strani ribnika tako lepo šumi v igri vetra skozi njene liste. Drugemu drevesu daje zavetje, ko sama tako veselo pleše s svojimi vejami v melodiji vetra. Vse se tako lepo odseva v ribniku. Veter ga usmerja, da valovi, kot da teče v neko smer. V resnici pa je v globini čisto mirno. Samo tako je vedno pri nas. Drame se dogajajo na površju, v globini pa je neskončen mir, če sem se le sama pripravljena ustaviti in se povezati z njim. Vedno je prisoten, samo včasih ga malenkosti zakrijejo. Prav zato potrebujem naravo, da vidim, kaj je res pomembno. Da me šumenje listja prebudi v mojo resnično pristno naravo. Kdaj skoči kakšna riba iz ribnika in okoli nje se naredijo krogi, ki počasi izginjajo in se širijo. Tako se v meni širi mir.

Zdaj je čas. Cvetenja. Uspevanja. Lepote.

Čas je. Čas je, da izbiramo več sreče.

Lep ljubek srčkan sijoč vesel prijazen topel strasten sladek sočen jasen blažen iskren navihan čaroben dan!

Sledi svojemu srcu!