UDEJANJANJE SREČE

Kaj, če se res vse začne od znotraj? Ko se odločim, pride priložnost. Kaj če je tako in ne obratno. Ko sem pripravljena, pride učitelj ali učiteljica. Zaupam, da je točno tako. Kot bi sebe namagnetila za karkoli si želim in potem bi se to udejanjalo. Zares. Ali se vsaj sprostilo. Če pa ni moja pot, pa mi bo Vesolje poslalo še kaj boljšega.

Zunaj je tako lepo sonce, čeprav je malo hladno. Čudovito je. Vso nebo je zlato obsijano, tudi strehe in drevesa. Vse ima tako lep pridih čarobnosti.

Torej je res vse v meni.

Želim se pozdraviti, da lahko živim celovito življenje. Že vso življenje se upiram odraslosti, ali temu, da bi odrasla, ker mi primanjkuje ali mi je primanjkovalo poguma, da bi samo bila to, kdo sem. Zdaj pa bom uživala v tem. Nočem živeti na pol. Nočem biti pol maska pol pristna.

Želim živeti pristno. Želim živeti z vsem srcem. Želim ljubiti življenje z vsem srcem. Želim samo živeti v vseh pogledih. Želim uživati lepoto tega življenja in vsega drugega. Želim uživati v sebi. Želim polno živeti. Želim živeti. Želim biti polna radosti in polnosti.

Saj sem pogumna. Saj sem vedno bolj pogumna.

Je pa tudi res, da droben glasek, ki me je vedno spodbujal, postajam bolj in bolj pristna, še kar vztraja. Postaja mi domač. Želim mu prisluhniti. Želim živeti iz sebe navzven. Pa saj mi uspeva. Malo po malo. Korak za korakom.

Vse je v tebi. Naravnaj se na svojo srčno pot.

Ljubeč radosten ljubek razkošen razigran pester zabaven harmoničen hvaležen blažen bogat srčkan iskren navihan miren iskreč jasen navdahnjen dan poln božanskega obilja!

Imej se rada. Bodi nežna s sabo. Odpuščaj. Bodi sočutna do sebe in drugih. Rada se imej z vsem srcem!

ČISTO PRI SEBI

Ne bom rekla, da sem čisto pri sebi. Nisem. Rada bi se umirila v svoje resnično bistvo in bila to, kdo sem. Rada bi živela po svoje. To mi kar uspeva. Samo ko imam toliko nesnage, da počistim s sebe! Programiranja. Manipulacije. Navade.

Lahko pa na to gledam čisto drugače. To so vse darila, da mi polepšajo življenje.

Vsa moja prepričanja o slabem, o sebi, o pomankanju, revščini, drugih, vrednosti mene, ustvarjalnosti… - vsem no, kar mi ne služi za ustvarjanje izpopolnjujočega življenja – so izjemne priložnosti, da si ustvarim drugačno življenje. Tako, ki mi je še bolj všeč.

Seveda mi je všeč moje življenje. Seveda mi je. Rada ga imam.

Kaj pa, če še ga lahko vrnem v bolj čisto obliko pristne radosti in izpolnjenosti? Bi se temu upirala? Niti slučajno.

Zdaj se lahko veselim vsakega nesoglasja, ki mi udari ven – na površje – saj je to izjemna priložnost, da spremenim, kar mi ni tako zelo všeč. Zdaj sem lovilka, lovka, negativnih prepričanj, vzorcev, programov. Vsega, kar mi ne služi. Pa ne samo tako! Sem pretanjena opazovalka svojega počutja. Kaj zmoti moj mir? Potem pa spustim, karkoli ni potrebno več, za graditev mojega čudovitega življenja.

Že ko ozavestim, kaj se skriva v ozadju, je večinoma ozdravljeno. Tako močne energije ljubezni so prisotne. Kassandra – Suzan Ashley nam je povedala, da je zdravljenje zdaj izjemno hitro. Takoj ko ozavestimo, zakaj se nekaj dogaja, je že petindevetdeset odstotkov ozdravljeno.

Saj ne bo šlo hitro. To je vlak, ki se giblje proti severu in bi kar naenkrat želel obrniti proti jugu! Kako bi škripalo! Lahko pa zmanjšam zagon proti severu (neželenemu) in ga potem z lahkoto obrnem proti jugu (zaželenemu). Bo pa trajalo nekaj časa, da se ta zagon spremeni.

Voljo pa imam. Pa vztrajnost tudi. Nekateri bi rekli trmo. Vse to imam.

Vse je zame. Tudi reprogramiranje ali odstranjevane starih programov.

Zaupaj si. Zaupaj vase. Čaka nas čudovita prihodnost, ki se začenja zdaj.

Ljubeč radosten razigran razkošen miren ljubek srčkan sijoč srečen pisan blažen bogat hvaležen harmoničen kreativen živahen edinstven čaroben dan poln božanskega obilja.

Res si zaupaj. Dragocena si. Vredna si. Čudovita si!

NAPREJ

Kaj če bi res prenehala z iskanjem? Jaz sem tu. Moja duša je tu. Moji možgani so tu. Moje telo je tu. Kaj iščem? Ali mislim, da me bo kaj od zunaj izpolnilo? Kaj sploh iščem? Zares?

No.

Malo sem se zamislila.

Bi res morala še iskati naprej?

Kaj?

Saj sebe poznam? Kajne?

V sebi imam vse. Kaj je potem tako zelo pomembno, da še kar iščem?

Pa saj lahko iščem vsebi.

Nič mi ni jasno.

Pa mi je.

Vse, kar je dobro zame, je enostavno.

Da ni iskanje samo izogibanje temu, kar že dolgo vem v sebi. To prepoznavam kot svojo resnico. Da ni iskanje samo izmikanje temu, kar bi rada naredila, pa nimam še prav poguma.

Nič mi ni jasno. Pa je to res?

Jaz mislim, da mi je jasno več, kot bi si lahko (pri sebi, seveda) upala priznati.

Bolj kot kdaj koli je pomembno, da se obrnem vase. Kako se pa jaz počutim v sebi? Kako pa je meni? Kako pa sem pri sebi? V kakšnem odnosu sem s sabo?

Torej. Konec iskanja. V sebi se poznam. Lahko samo odstanjujem, kar nisem jaz. Vso programiranje. Vse plasti barvanja od zunaj. Želim biti čista v tem, kdo sem.

Uživaj v procesu neiskanja in povezovanja s sabo.

Ljubeč vesel igriv lahkoten miren ljubek topel sočen srčen sijoč harmoničen razkošen razigran radosten iskriv iskren bogat blažen hvaležen dan poln božanskega obilja!

Zaupaj svojemu srcu! Tvoje srce ve!

 

VPIJANJE SONCA

Pač rada pišem. Kako ti naj to povem. Rada pišem. Že od nekdaj. To je v meni. To pa je moje sonce. Čeprav sonce je sonce. Rada sem tudi zunaj in se martinčkam. Vse mi pregreje in me napolni do zadnjega kotička mene. vsak delček mene vpija to močno svetlobo ljubezni. ko pa pišem, pa se ta močna svetloba samo še bolj razprši na vse. Tudi to je zame polnjenje. Ko dajem sonce, prejemam na nek nerazumljiv način še več sonca. Sploh ne vem, kako je to mogoče, ampak je.

Bolj svetim, lažje je še bolj svetiti.

Bolj sem v soncu, bolj si želim ostajati v soncu in lažje je.

Zanimivo.

Notranje sonce nam je dano, kar tako, z rojstvom – ker smo ljubljeni. Zaželeni. Oboževani. Točno taki kot smo. Del celote. Vsak unikaten. Vsak pristen v vsej svoji lepoti. Vsak dragocen s svojim soncem v srcu! To je neprecenljivo bogastvo. To je naš večen zaklad, ki ga nosimo v srcu.

Nekje sem včeraj prebrala, da tema nikoli ne more preseči moči svetlobe. Pa še res je. Kamorkoli posije sonce, ni prostora za temo, takoj izgine. Vsekakor imam tak občutek v svojem življenju. Sonce je stalnica, ki se še samo krepi.

Ti rečem, da smo res ljubljeni. Mi smo sonce. Zdaj pa sij najbolj močno, kar le lahko!

Uživaj!

Imej se rada! Ti si sonce! Ceni to. Zdaj pa sij!

Ljubeč radosten edinstven pristen lahkoten miren zabaven srečen srčkan harmoničen razigran razkošen blažen bogat ljubek dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v to, kdo si. Vodstvo je s tabo. Ti si vedno vodena, da si še bolj močno sonce! Res se sprosti v razkošje pristnosti in sledi svojemu srcu! Zaupaj si!

BOŽANSKO!!!

Danes sem tako dobre volje! Prav božansko je! izjemno! Fantastično!

Daj da vidimo, kakšno bo vodilo za danes!

Hm, zanimivo. Da je lahko tako enostavno. Verjetno pa je res.

Kako sem lahko tako skrivnostna?

Pa saj nisem. Vedno me imajo. Eh, zbriši to. Kako me imajo, je čisto vseeno. Važno je, da vem, kako sem jaz. No, kdo sem jaz.

Tako sem srečna, da živim v tako toplem kraju. Sedim na sončku in uživam. Vpijam tople žarke. Vse me pregreva, da si še bolj polnim akumulator. Tako lahko potem sijem močno, tudi če sončka ni.

Vsi smo sonce.

Vsi imamo sonce v sebi.

Če res sledimo soncu, je vse jasno. (V resnici sem želela napisati, če res sledimo srcu, je vse sončno. Pa sem naredila tipkarsko napako. Potem pa že mora tako biti.)

Če res sledimo svojemu srcu, je vse sončno.

Mi smo luč sveta. Mi smo sonce sveta. Danes pa res sijmo. Saj se niti ni treba truditi, to nam je naravno dano. Samo pristno živimo. Samo smo to, kdo smo.

Sem ti rekla, da je čisto enostavno.

Tvoje srce je polno sonca. Zdaj pa sij. Dan in noč. (Še noči so bolj sočne, če so obsijane s soncem (iskrene strasti ljubezni).)

Uživaj mi, na polne. Sveti. Pokaži svoje sonce!

Ljubeč nagajiv navihan razigran miren razkošen zabaven vesel edinstven radosten bogat blažen bleščeč harmoničen pristen slasten strasten sončen dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v to, kdo si. Ti si sonce. Naravno ti je, da siješ! (Tudi ponoči.)

VSAK DAN JE MOJ DAN!

Rada imam petke! Tudi, če so sredi tedna! Kaj če bi vsak dan bil petek!? Pa saj je lahko! vsak dan je lahko moj srečen dan! Enostavno! Zakaj pa ne! Jaz odločam!

Spet sije tako lepo sonce in obožujem to! Rada imam toploto, ki jo oddaja in nežno zlatost vsega, kar obsije. Rada imam pozlačen svet! Počutim se tako bogato! Srečno! Zadovoljno! Vsega imam dovolj!

Vsak dan je lahko petek – nov začetek!

Rada imam novo knjigo, ki sem jo začela brati. Je zanimivo napisana. Čeprav sem si obljubila, da bom prebrala samo eno poglavje, prej ko začnem pisati – sem že prebrala tri. Bila sem prav presenečena nad sabo, kako zlahka sem preskočila konec prvega poglavja! Kaj sem že na trojki! Kako!!! Še sebe sem prelisičila! Če pa je bilo tako zabavno! Všeč mi je bilo! Bi malo namignila o čem!? Hmmm? Mogoče.

Zdaj pa sedim zunaj na soncu in se senčim. Drugače nič ne vidim na ekran mojega ljubega vijoličnega mini prenosnika!

No, kako pa je tvoj dan?! Je kaj petkast!?? Če ŠE ni, si ga pa naredi tako!

Gospod na parkirišču me je vprašal, če je ta dober avto – Mercedes – moj? Takoj sem odgovorila, da ne ŠE. Tako smo se smejali. Mislim, da je bil z njegovo mamo. (V resnici sem vozila zelo dobrega Mercedesa avtomatika, ki mi je prirastel k srcu. Ampak, če bi res izbirala, bi si izbrala kakega dobrega BMW-ja. (Kateri pa ni dober!?)) Smejali pa smo se. Tudi moj avtek obožujem, saj je tako zanesljiv. Božanski je. Pa še biserno bele barve, kaj tudi nima vsak! Sicer pa, zakaj bi se primerjali! Daje mi svobodo in to je pomembno, moj avtek!

Uživaj mi, čuj!

Ljubek sončen pester petkov miren ljubeč razigran razkošen iskren prijazen blažen bogat harmoničen nagajiv hvaležen dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v dobro! Vse je zate! Le zaupaj!

SLIŠIM...

Slišim vodstvo. Moje vodstvo mi govori. USTVARJAJ. PIŠI.

Vedno. Vedno je ob meni. Vedno je tu zame.

Razen, če se nič ne dogaja. Kot zdaj. Potem pa samo ustvarjam naprej. ali sem v miru. Ali uživam. Ali samo sem. ali grem na sprehod.

To ni tečen glas, ki piska v mojih ušesih. To je nežen opomnik. Sprehod?

To je samo. Sprehod. Vprašaj.

Ne še! A- aa! Kaj ne vidiš, da berem in je tako zanimivo! Pa tako lepo mi je. zavita sem kociko. Mačka Bliss leži na meni in drema. Kako ji lahko naredim kaj takega in jo vržem s svojih nog na mrzla tla. Nikoli!

Tako mine nekaj časa. Mogoče celo ur.

Spet slišim.

Sprehod. Vprašaj.

Sonce že skoraj zahaja. Vse se blešči v zlatih valovih igranja senc skozi drevesa listja. Vabi me. Kot bi mene ta svetloba žgečkala. Čisto narahlo. Nežno. Gozd me kliče.

Samo malo še, no. Malo.

Spet mine nekaj časa. Malo manj kot prej.

Sprehod. Vprašaj.

Dobro no! Dobro! Danes še res nisem bila.

Pobožam mačko. Navdušeno ji rečem, če greva v gozd. Sprehod?

Nič odziva.

Tako jo spet pobožam. Potegnem noge izpod nje. Grem proti vratom. Tudi Bliss se vstane. Me prehiti. Se ustavi in se pretegne ravno pred mojimi nogami. Enkrat še bom kje padla čez njo. Potem pa greva.

Gozd je še vedno čaroben. Vse se sveti skozi špranje zlatih sončnih žarkov. Vse tako lepo šumi in je prav božansko lepo. Sveto. Pomirjujoče.

Domov pridem napolnjena. Zadovoljna.

Moja intuicija pa je tiho. Nič ne reče. Niti to, da mi je rekla, da je vedela, da sem to res potrebovala.

To je bilo za mojo dušo.

Tako bi bilo vedno, če bi le večkrat poslušala intuicijo. Mogoče jo bom danes malo prej. Danes je nov dan.

Uživaj mi. Tudi v gozdu. Posebej v gozdu!

Ljubek kreativen uživalski razigran miren razkošen radosten blažen ljubeč bogat spontan čaroben izjemen harmoničen hvaležen sijoč dan poln božanskega obilja!

Sprosti vse v vse dobro, kam te vodi intuicija. Nikoli ne bo priznala, ampak ima prav!