NAPREJ

Kaj če bi res prenehala z iskanjem? Jaz sem tu. Moja duša je tu. Moji možgani so tu. Moje telo je tu. Kaj iščem? Ali mislim, da me bo kaj od zunaj izpolnilo? Kaj sploh iščem? Zares?

No.

Malo sem se zamislila.

Bi res morala še iskati naprej?

Kaj?

Saj sebe poznam? Kajne?

V sebi imam vse. Kaj je potem tako zelo pomembno, da še kar iščem?

Pa saj lahko iščem vsebi.

Nič mi ni jasno.

Pa mi je.

Vse, kar je dobro zame, je enostavno.

Da ni iskanje samo izogibanje temu, kar že dolgo vem v sebi. To prepoznavam kot svojo resnico. Da ni iskanje samo izmikanje temu, kar bi rada naredila, pa nimam še prav poguma.

Nič mi ni jasno. Pa je to res?

Jaz mislim, da mi je jasno več, kot bi si lahko (pri sebi, seveda) upala priznati.

Bolj kot kdaj koli je pomembno, da se obrnem vase. Kako se pa jaz počutim v sebi? Kako pa je meni? Kako pa sem pri sebi? V kakšnem odnosu sem s sabo?

Torej. Konec iskanja. V sebi se poznam. Lahko samo odstanjujem, kar nisem jaz. Vso programiranje. Vse plasti barvanja od zunaj. Želim biti čista v tem, kdo sem.

Uživaj v procesu neiskanja in povezovanja s sabo.

Ljubeč vesel igriv lahkoten miren ljubek topel sočen srčen sijoč harmoničen razkošen razigran radosten iskriv iskren bogat blažen hvaležen dan poln božanskega obilja!

Zaupaj svojemu srcu! Tvoje srce ve!