Pač rada pišem. Kako ti naj to povem. Rada pišem. Že od nekdaj. To je v meni. To pa je moje sonce. Čeprav sonce je sonce. Rada sem tudi zunaj in se martinčkam. Vse mi pregreje in me napolni do zadnjega kotička mene. vsak delček mene vpija to močno svetlobo ljubezni. ko pa pišem, pa se ta močna svetloba samo še bolj razprši na vse. Tudi to je zame polnjenje. Ko dajem sonce, prejemam na nek nerazumljiv način še več sonca. Sploh ne vem, kako je to mogoče, ampak je.
Bolj svetim, lažje
je še bolj svetiti.
Bolj sem v soncu,
bolj si želim ostajati v soncu in lažje je.
Zanimivo.
Notranje sonce nam
je dano, kar tako, z rojstvom – ker smo ljubljeni. Zaželeni. Oboževani. Točno
taki kot smo. Del celote. Vsak unikaten. Vsak pristen v vsej svoji lepoti. Vsak
dragocen s svojim soncem v srcu! To je neprecenljivo bogastvo. To je naš večen
zaklad, ki ga nosimo v srcu.
Nekje sem včeraj
prebrala, da tema nikoli ne more preseči moči svetlobe. Pa še res je. Kamorkoli
posije sonce, ni prostora za temo, takoj izgine. Vsekakor imam tak občutek v
svojem življenju. Sonce je stalnica, ki se še samo krepi.
Ti rečem, da smo res
ljubljeni. Mi smo sonce. Zdaj pa sij najbolj močno, kar le lahko!
Uživaj!
Imej se rada! Ti si
sonce! Ceni to. Zdaj pa sij!
Ljubeč radosten
edinstven pristen lahkoten miren zabaven srečen srčkan harmoničen razigran
razkošen blažen bogat ljubek dan poln božanskega obilja!
Sprosti se v to, kdo
si. Vodstvo je s tabo. Ti si vedno vodena, da si še bolj močno sonce! Res se
sprosti v razkošje pristnosti in sledi svojemu srcu! Zaupaj si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar