Rock on!!!

Danes sva se odločila nekaj norega. Bila sva v restavraciji. Pozen zajtrk. Še bolj pozno kosilo! Vikend! Pisala bova blog skupaj o najinih raziskovanjih restavracij, kavarn, picerij, krajev… Oba sva precej kritična, ceniva dobro hrano. Meni pa pomeni veliko urejenost ambienta in razgled, lepa prezentacija hrane. Podrobnosti pač. Raziskovala bova vse kotičke. Skrite in manj skrite. Blizu in daleč.

Natakarico sem prosila za listek. Takoj sva napisala osnutek (jaz sem pisala, ljubi mi je dajal lignje v usta…). Bili so odlični. Tisti na žaru sploh… Tako mehko puhasti. Božanski.

Potem pa izvirno ime! PriMa Life! Super ideja ljubega, ko sva se vozila k Dravi na sprehod. V imenu sta najini začetnici. In najin stil življenja! Obožujem to!

Tu še je vse potekalo tekoče. Do začetka pisanja… Začela sva resnobno. Podatki, realizem, dejstva. Vmes sem se začela malo preveč zabavati. No, ne vmes. Že kar na začetku. V oklepaje sem začela pisati komentarje ljubega. Bilo je tako zabavno, da sem "crkovala" zraven od smeha. Ampak samo jaz… Kako obožujem svoje življenje!

Aja. No. Tam sem ostala. Zakompliciralo. Insert…

Prispeva na lokacijo. Malo zavoziva... Garmin vse najde... (Ven zbriši! Zdaj takoj!) Parkirišče polno zasedeno. (Dokler ne zbrišeš, ne bova dalje pisala. Ki te si? S tabo je bolj fajn, čuj. Pridi no. Čuj! (Se opravičujem za Štajerščino. Ampak tako je bilo v resnici…))

No izbrisala sem vso vsebino iz oklepajev. (Po dolgi bitki z miško… (Zmaga!!!) Sem popustila (izbrisala). Saj sem si tako boljšo (bolj zabavno) verzijo na email poslala.))

Res sva napisala do konca. Fajn je bilo. Tako je! Novi blog! Tu pa je dolga verzija… (http://lifeprima.blogspot.si/2017/02/starodavno-dobro-vijolica-maribor.html)

Love!! Kiss! Kiss! Dan poln veselja, da bo čez teklo!!!

P.S.: Na moj način… Malo rock and rolla!!! (Elvis: My way… https://www.youtube.com/watch?v=JRpVBTVlQSI )

Gliha skup štriha...

Adijo kaki dan! Včeraj v službi sta me sredi vseh zaposlenih našla dva navdušenca. Kaj mi na čelu piše? Povedala sta mi, da sta bila v Slovenj Gradcu. V trgovini z dizajneskimi oblačili. Ima več kreatork skupaj trgovino. Obleka ji je res čudovito pristajala. Z jaknico. Popolno. Super material. Neverjetno dobro. Meni se je kar koža naježila od navdušenja... Sama veliko slikam, tudi po oblekah. Za vsako posebno priložnost si ustvarim svojounikatno obleko. Spet sem dobila navdih.

Vedno komaj čakam, da pridem domov. Se stisnem k ljubemu. Zaspim ob njem. To mi je vedno najlepši trenutek. Potem zaspiva tako, da se drživa za roke. To mi je največji luksuz na svetu... Ljubim ga. Danes imava obletnico.

Bili smo na bovlingu. Nekako ni bil moj bovling dan. Vseeno je bilo fajn. Smo se nasmejali. Sin od prijateljice naju je slikal, v resnici pa je delal selfije. No, eno naju je slikal skupaj. Pa klepet vmes... Pa polno krogel proti kegljem... ali v grabenček... mimo...

Želim si iti v to trgovino. Bom jo izsledila. Prav rada bi šla tja pogledati. Vem, da sta me poiskala z namenom. Še prej ko sta šla, sta se prišla posoviti in spet smo se navdušenci ful najdli. Kako fajn je poklepetati s sorodnimi dušami...

Lovely day... Kiss! Kiss!

Moj dan!

Nisem bila prepričana, ali je ta teden pust, ali naslednji. Pa saj ne bi bilo nič narobe, če bi šla na delo že en teden prehitro namaskirana. Dan norcev pač, kaj češ… Moj praznik. Itak! To pa mi je bila vedno taka sprostitev.

Bile smo kavbojke. Vmes, ko je bil odmor med živo glasbo, se je najbolj dogajalo. Šli sva se dvoboj z drugo kavbojko. Postavili sva se s hrbti skupaj in šteli do deset. Prvi korak. Drugi. Tretji. Deseti. Tako me je ustrelila, da sem padla na tla, huje kot mrtva. To se mi je vedno tako smešno spominjati.

Pa ko smo bili čarovnice. Ko sem lahko kričala s tako predirnim glasom, da so vse ušesa bolela. Z metlami smo tolkli skupaj v krogu... 

Ali pa ko smo bili Kitajci. Imeli smo svoj ples, priklanjanja. Pahljače. Ročno smo si poslikali vsa oblačila. Dobili smo veliko prvih mest… Lepo mi je bilo. Priprave. Fajn. Tisti del Kitajcev, ko je moral imeti brkice gor, je ful bolj nasrkal. Ker je imel pritrjene s sekundnim lepilom… Nič drugega ni dovolj dobro držalo… Dobro, da sem imela krilo… Uh, lepi spomini. To pa je tako bila naša himna: maškare ča mogu maškare (https://www.youtube.com/watch?v=2Ez2cG9mzUs).

Pogledala sem, pa je pustni torek drugi teden. Nekaj časa nazaj smo bili v pokritem igrišču za otroke. Slikali so jim na obraze. Seveda sva se dala poslikati z ljubim. On je bil pokemon (prav prisčno mu je pasalo… Luškan! Z rdečim noskom… Če bi imela pokeball, bi ga lovila okoli…). Jaz pa sem bila spiderwoman. 

Ko naju je sin videl, je rekel: »Kaj te z vama je!?!«

Kaj te vem (love), ampak imam rada pust tudi sredi leta.

Lep srčkan nor dan! Kiss! Kiss!

Novo? Staro? Vse!!!

Včeraj sredi noči. Čisto res sredi noči. Malo pozneje. Čisto malo pozneje. No. Sem slišala petje ptic. Ne vem, če je bila kriva ulična razsvetljava. Tako zgodaj zjutraj, da bi se že danilo, pa spet ni bilo. Veselo so si žvižgale. To me je razveselilo. Mogoče imajo ptičke bioritem zmrdan. Usklajeno so žvrgolele. Moj je malo zmeden. Ampak ga bom danes popravila. S kopeljo. Sprehodom. Čajčkom. Z dobro zdravo hrano. Harmonija telesa. Duše. Razmišljanja.

Saj ne, da bi me motilo, da ptičke čivkajo ob pozni uri. Tudi sama sem vedno za akcijo. (Norije. Veselje. Igrivost. In ostale neumnosti. Ples.) Malo reda pa prav paše. Daje domačnost. Pomirja.

Veselo pričakovanje novega, pa je tudi zame. Vedno sem tako vznemirjena, da imam kar potovalno mrzlico. Prostor je za oboje. Danes pa bolj za ritem umirjanja. (Lenarjenja.) To obožujem, moja ljubezen!

Včasih si nekaj nagledam v trgovninah, kar mi je res všeč. Potem pa hodim dolgo gledati. Malo pozabim. Dokler mi ne prodajo… včsih pa me stvari zasledujejo. Že nekaj let nazaj sem gledala taki lepi obesek. Srček. Zlat. Z diamantki. Pa sem mislila, saj si ga bom kupila. Tako dolgo sem ga hodila gledati, da so mi trgovino dol zaprli. Zdaj pa mi je ljubi podaril ravno takega. Očitno sva si usojena. Jaz in moj zlati srček.

Zdaj pa že predem od zadovoljstva! ( The Rolling Stones - (I Can't Get No) Satisfaction: https://www.youtube.com/watch?v=nrIPxlFzDi0 ) Slišala sem jo, ko sem vozila domov. Kako dobro dene radio na glas! Doma sem povedala, da sem stiskala po radiu, pa nič pametnega. Potem pa ta komad! Obožujem! Pa mi je ljubi rekel, da ga je celo pot na delo poslušal... Predem kot beli ferrari... Brrr. Br. Brrr! Prost dan kar tako!

Lep seksi dan! Kiss!

Kremasto prepovedano...

Naredila sem nekaj prepovedanega. Uuuu! (Kako je bilo fajn!) Včasih ljubega razkurijo take male stvari, kot na primer moja najljubša. Pitje kave v postelji. (Ni ga doma. Saj sem mu poslala slike. Dokazno gradivo… Pff!) Kako je lahko tako nedolžna stvarca v taki užitek? Samo zato še bolj, ker je prepovedana… v njegovi pidžami... Pa če življenje ni lepo...

Življenje je kot sadna kupa. Z višnjo na vrhu. Obožujem. To da tisto piko na i vsemu. Čar. Zanimivost. Prepletenost. Globine. Rast. Ljubi je višnja. Je pa res, da če bi samo višnje jedla, potem ne bi bila več sadna kupa. Naveličala bi se. Preobjedla. Meni pa so ravno sadne kupe dobre… Ravnovesje. Čeravno imam kdaj višnjev dan, ko se kar topim od cartanja… To pa mi je največji luksuz na svetu… Koliko mi pomeni vsak poljub. Ful sem staromodna glede obredov zvečer. Voščim lahko noč. Dam poljubček. Dobro jutro s poljubom. To so take malenkosti, ki mi pomenijo ogromno. Polepšajo mi dan. Samo zaradi tega je vedno živeti.

Odnos je kot cvetoči grm vrtnic. Ne morem imeti samo cvetov. Ker potem hitro ovenejo. (V vazi...) Malo še gre podaljšati samo z menjavanjem sveže vode. Dolgorčno? Ne bo šlo. Negovati si želim celi grm. Prijateljstvo. Potem bodo tudi cvetovi ljubezni cveteli na široko in nenehno bodo gnali novi popki. Strasti.

Mislim, da je najpomembnejše vprašanje, ki si ga lahko postavim v odnosu: ali doprinašam, gradim, koristim odnosu ali ga rušim, mu škodim? Se lahko pogledam v ogledalo zvečer in si rečem, da sem bila nase ponosna kot ženska? Hvaležna sem za svojega moškega. Danes izbiram svojega ljubega. Res bom z njim. Prisotna. Kako je lahko še boljše?

Včeraj sem videla celo čredo srn. Kar nisem mogla verjeti, ker je gozd tako blizu naselju. Niso bile samo srne, bili so tudi srnjaki. Kot da bi se čas ustavil. Bili so tako lepi. Pred vstopom v gozd
so še malo postali, pogledali nazaj, potem pa izginili. Kako čarobno. 

Kiss! Kiss! My loves!

P.S.: Ne skrbi, nič nisem polila po postelji. (Kave... BTW... Bila pa je odlična... Kremasta...(https://www.youtube.com/watch?v=qhfRp4TsVZw )

Preveč prostega časa? Nikoli!!!

Poslušala sem Jado Pinkett Smith o ravnovesju vsega. Sebe. Otrok. Moža. Vse si želi uravnovesiti. Poskrbeti najprej za svojo srečo, ker jo potem komaj lahko da naprej. Če čas zase izpusti, da ne govori potem, vse sem žrtvovala zate, ti pa potem tako. Tu sem se takoj našla. Kaj delaš!? What is wrong with you!? Ne hodim na slikanje, ne na salso, ne na skupino za rast, ti pa to? Res!? Mislim, da je čas, da prevzamem odgovornost za svojo srečo. Vsak prosti trenutek želim preživeti s tabo, ti pa to!? In bilo je veliko tega zadnje čase. (Vsak dan nekaj! WTF?!) Blink! Blink! Blink! Razodetje! Ahaaaaa! (Pink: https://youtu.be/YUtHjOvPKT0) Pa saj to sem že dolgo vedela.. Praksa!!!

Lepo je imeti čas zase. Pripravila sem si zajtrk s kuhanimi jajčki, mojimi najljubšimi. Čemaževim pestom, ki mi ga je podaril ljubi, z maslom in še hrenovim namazom… Popečenim kruhkom. Vodo sem si nalila v kristalni kozarec. Pila pa sem kavo z XXXXL penicami iz moje najljubše rdeče skodelice. Potem pa sem še počasi srkala ingverjev čaj z limono. Imela sem prižgane svečke, polno svečk. I love my life. V ritmu proti nič. Hitrosti malo večji od nič. Tako vem, da je nedelja. Ljubim nedelje. Potem pa kopel z morsko soljo.

Ne morem mimo tega. Včeraj sem gledala taki film, ki bi naj bil romantičen. Sploh ne vem, če bi pisala o tem. Ločil se je. Človek. Potem pa si je naložil računalniški program z zavestjo za celostno vodenje vsega. In sta se zaljubila. Samo, da se je izkazalo, da se ona zaljubila v nekaj čez šesto svojih uporabnikov. To pa se zgodi, če imam preveč prostega časa… Kaka bedarija. Na koncu se je končno upal približati sosedi. Uh! Ni mu bilo lahko! Pa kaj še! Človek začni živeti!

Big hugs! Love! Kiss! Kiss! 

Sprehodi v prostranost...

Že dolgo se nisem tako razjokala. Od sreče. Solze sem si brisala z rokami. Me je kar malo strah postalo, da me bo kdo začel tolažiti. Ne! Nič ni! Srečna sem! Pogledam okoli, zrak čist. Šla sem na sprehod, čisto blizu mene, v parkec. Kar oblilo me je, vsa sreča, da sem živa, da imam tako lepo življenje. Preplavilo me je. Nič kaj takega se ni zgodilo, samo občutila sem notranjo srečo. Bivanja. Sem. Čutim. Pestro življenje imam. Pristno. Polno obilja, vsak dan!

Včeraj pa sem šla na sprehod ob Dravi. Videla sem male rečne galebe, ki se še niso nič bali. Kar pozirali so mi. Vsi ti odsevi zahajajočega sonca… odpirajo v meni neko prostranost. Srčnost. Lepoto. Globine. Radost občutenja trenutka. Valovanje reke v bleščicah topline. Labode, ki so plavali sredi sija narave. Lepi, a hkrati še lepši. Vse ptice pomešane skupaj. Kot bi vedele, da je vikend. Imajo mogoče vsak dan srečanja? Živi se samo enkrat. Ali pa so v jati poletele, ko je zasopihal vlak mimo. Sporočinost povoženega lončka za kavo ENJOY! (Can't stop the feeling! https://www.youtube.com/watch?v=p5RobDomh5U)

Na dan, ko je veter popoln

Na dan, ko je veter popoln, je treba le razpreti

jadra in svet se napolni z lepoto.

Danes je tak dan. Moje oči so kot sonce,

ki prinaša obljubo življenja in jo izpolni vsako jutro.

Živo srce nam daje enako kot svetlo nebo;

oba ljubkujeta zemljo z največjo nežnostjo.

Obstaja vetrič, ki lahko vstopi v dušo, Ljubezen,

ki jo poznam, igra na boben. Objemajo me roke;

le kdo se lahko obvladuje pred mojo lepoto?

Mir je čudovit, toda vznesen plen je zabavnejši

in manj zagledan vase; naše ustnice

naredi bolj družabne.

Na dan, ko je veter popoln, je treba le razpeti jadra

in ljubezen se začne. Danes je tak dan.

                                                Rumi

Lepo sem se oblekla, pokrila z mojim belim plaščkom s puhasto muco. Šla sem na kratek sprehod, ko začutim nekaj v žepu. Srček! Svetleči rdeči! Podaril mi ga je ljubi na dolgem sprehodu po mestu… kako srčkano. Sem že imela nasmeh na ustnicah…

Love feels good! Kiss! Objem! (Minimum eden na dan! Več je, boljše postaja!)