sobota, 25. julij 2020
Poslušam svoje srce: Valovanje morja... za dušo
Poslušam svoje srce: Valovanje morja... za dušo: Hej kako dragoceno je valovanje morja. Pa sem ga res slišala? Sem mu vsaj malo prisluhnila Prisluhnila sem zvezdam, kako lepo šelestijo, b...
Valovanje morja... za dušo
Uživala sem v senci, ko sem brala knjigo in samo malo
dvignila pogled nad stranice in videla v daljavi morje. Božansko lepo.
Uživala sem v ptičjem petju.
Tako sem uživala v pitju kave. Življenje je čarobnost. zdaj
je čas, da jo bolj opazim. V vsem vsakdanjem. Tako kot zdaj. Čisto zdaj v tem
trenutku.
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čarobnost. Pisanost. Zdaj! Sami si to
ustvarjajmo zase!
petek, 24. julij 2020
Poslušam svoje srce: Pljusk! Plusk!
Poslušam svoje srce: Pljusk! Plusk!: Hej, hej! Morski pozdrav! Nič ni lepšega kot pisanje v senci s pogledom na morje! Čarobnost! sama čarobnost! super je! vetrc v laseh! ...
Pljusk! Plusk!
Hej, hej!
Morski pozdrav!
Nič ni lepšega kot
pisanje v senci s pogledom na morje! Čarobnost! sama čarobnost! super je! vetrc
v laseh! Morje in še več morja! Jadrnice, ladje v daljavi!
Zdaj pa me čaka kavica!
Pa kosilo!
Lepo je življenje,
čuj!
Pestrost in sama
pestrost!
Včasih pa prav prija,
ko imam dneve na odklop! Nič v planu in še več nič! Samo zajtrk, kosilo in
večerja. Vmes pa uživanje.
Samo, da sem v senci.
to valovanje morja tako pomirja! Blagi oblački na nebu, dajejo romantičen
pridih. Prav lepo je!
Zdaj pa kopanje!
Zares! Čas je! Pljusk! Pljusk!
Ljubek sijoč pristen dan!
Cmok!
objem!
P.S.: Življenje te ljubi! (Louise L. Hay) Zdaj! Točno zdaj!
Ljubek sijoč pristen dan!
Cmok!
objem!
P.S.: Življenje te ljubi! (Louise L. Hay) Zdaj! Točno zdaj!
četrtek, 23. julij 2020
Poslušam svoje srce: Ne tako močno! Gremo bolj lahkotno!
Poslušam svoje srce: Ne tako močno! Gremo bolj lahkotno!: Čuj! Saj ne! Ne bomo začeli tako močno! Kako kaj dopust! Včeraj sem si začela pakirati in je bilo zabavno. Res. Minimalistič...
Ne tako močno! Gremo bolj lahkotno!
Saj ne! Ne bomo začeli tako močno!
Kako kaj dopust!
Včeraj sem si začela pakirati in je bilo zabavno. Res.
Minimalistično. Kaj je minimalistično dvanajst, trinajst
kosov oblačil z vetrovko. Zame že! No pa v to se šteje ljubka trenerka. To je
potem samo še deset kosov! Bolj minimalistično pa skoraj ne gre!
Super mi je, da bom užila morje.
Saj še ne grem jutri. Malo še imam časa. ampak! Veselje pa
je, kot bi šla jutri.
Zdaj pa, da razložim oni čuj na začetku!
Čuj – pomen – Hej, ti ja, točno tebe mislim. Ne delaj se
zdaj norega. Ali nore. Točno tebe mislim in gledam. Kako kaj dopust?!
Meni je to najljubši čas. No, saj mi je vsak dan najljubši. Ampak
z morjem imava posebno povezavo. Kliče me. In ne morem, da ne bi šla. Tako je
to z nama.
Zato pa grem na morje! Kako se pa to veselim!
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen blažen vzhičen radosten
igriv sončen dan na polne danes!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te čisto ljubi. Pa saj veš. Samo sprejmi to
v srce! Zdaj pa že komaj čakam meditacije! Juhu! Juhu! Juhu!
sreda, 22. julij 2020
Poslušam svoje srce: Živimo ali res živimo?
Poslušam svoje srce: Živimo ali res živimo?: Kako kaj moja draga, moj dragi? Živimo ali res živimo? Živimo ta dan na polno ali živimo dan znova in znova enako, kot bi rekel Wayne...
Poslušam svoje srce: Danes? Prepozno! Zdaj!!!
Poslušam svoje srce: Danes? Prepozno! Zdaj!!!: Kaj sem malo preveč navezna na vse, kot je zdaj? sem si naredila malo preveč po domače in udobno? Me je strah to zapustiti? Ni treba, ...
Danes? Prepozno! Zdaj!!!
Kaj sem malo preveč navezna na vse, kot je zdaj? Sem si
naredila malo preveč po domače in udobno? Me je strah to zapustiti?
Ni treba, da me je strah.
Kaj pravijo?
Strah je votel in od zunaj ga nič ni.
Torej strah sploh ni resničen.
Samo spomniti se moram tu pa tam.
Si upam pogledati preko tega urejenega vrtička in reda v
neznano, v pustolovščino?
Si upam zares živeti?
Si upam slediti svojemu srcu, kot da mi gre za življenje?
Kaj pa mi gre?
Kaj pa, če vsak dan, ko ne poslušam svojega srca, sploh ne
živim?
Kaj če gre tak dan kar mimo? Kot bi stisnila izbriši!
Ne!
Dovolj tega!
To pa je že malo podobno grozljivki in znanstveno fantastiki
skupaj.
Sledim svoji zvezdi severnici, kompasu – srcu.
To je to!
Ne jutri, ne tako pač, ali kdajkoli mogoče! Danes!!!
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te ljubi in te želi ljubiti še bolj. Dopuščajva
to danes še bolj in bolj! Naj bo kompas srce!
torek, 21. julij 2020
Poslušam svoje srce: Nekje želim začeti. Pri sebi!!??!!
Poslušam svoje srce: Nekje želim začeti. Pri sebi!!??!!: Eh, pozabimo pritoževanje. Sploh pa, kdo se pritožuje? Ponavadi, ko imam vsega dovolj in se potem na vreme spravim. Lahko je prevroče. ...
Nekje želim začeti. Pri sebi!!??!!
Eh, pozabimo pritoževanje.
Sploh pa, kdo se pritožuje? Ponavadi, ko imam vsega dovolj
in se potem na vreme spravim. Lahko je prevroče. Premrzlo. Preveč deževno. Premalo
deževno. Vedno lahko rečem, da je premalo ali preveč.
Zakaj pa ne bi našla lepoto tudi v tem?
Zakaj ne bi nehala z negativnim!?!
Pa saj zdaj nisem mislila, da je to bistvo vsega. Ampak je.
Kaj pa če bi znala vse bolj ceniti?
Kaj če bi začela pri sebi?
Vedno je super nekje začeti. In če začnem pri sebi, se vsaj
nekje nekaj pozna. Ostali pa so tako tako. Ko "zrihtaš" enega, se spraviš na
drugega in takrat že prvi pozabi in to je začaran krog. Če so sploh dojemljivi,
to še je potem drugo.
Danes bodimo srečni preko vseh mej, ne glede na druge!
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in zaupanje. Vse je za nas.
ponedeljek, 20. julij 2020
Poslušam svoje srce: Ljubljena! Ljubljen! Ker je vse Ljuebezen!
Poslušam svoje srce: Ljubljena! Ljubljen! Ker je vse Ljuebezen!: Hej, kako si kaj danes? Kaj če bi res živeli srečno do konca svojih dni? Danes!?! Kaj če ne bi več odlašali s svojo srečo? Nekaj ...
Poslušam svoje srce: Hmmm. Hm! Hmmm!
Poslušam svoje srce: Hmmm. Hm! Hmmm!: Kaj ni zanimivo, da se mi vedno vsake toliko zbriše računalnik? Hmm. No, saj zdaj je bilo komaj drugič. Pa saj se ni zbrisal. Datoteke so ...
Hmmm. Hm! Hmmm!
Kaj ni zanimivo, da se mi vedno
vsake toliko zbriše računalnik? Hmm. No, saj zdaj je bilo komaj drugič. Pa saj
se ni zbrisal. Datoteke so izginile. Vsaj malo jih ne najdem.
Pa saj vseeno. Vsak dan napišem nov
blog. Kaj pa pesmi? Saj lahko napišem nove. To pa je tudi res. Stare so bile
odslikave stare mene. Zdaj pa sem nova. In nastale bodo nove pesmi. Tako je to!
Zanimivo se mi zdi, bolj dozdeva,
kako druge uporabljam za izgovor, da ne rabim živeti po svoje. Pa saj veš, kaj mislim.
Ne bi jim bilo všeč. Ne bi razumeli. In sploh bi si mislili, kaj si te mislim,
kdo sem. Ali pa še kake druge neumnosti.
Sploh ni pomembno!
Samo izgovor je, da ne stopim
naprej.
Bom se še res izgovarjala? Bom še
res krivila druge, karmo in ne vem koga ali kaj še? Ne! Sama sem odgovorna za
svoje življenje. Zdaj! in to vedno bolj in bolj!
Življenje je čudovito, če mu le
dopustim.
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen
srečen popolnoma lep srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je praznik. Danes. Zdaj!
le poslušaj svoje srce.
nedelja, 19. julij 2020
Poslušam svoje srce: Pljusk z obale!
Poslušam svoje srce: Pljusk z obale!: Tako! Pa je javljanje z obale! Nekaj čarobnega je v vetrcu. Nekaj čarobnega je v morju. Nekaj čarobnega je v tej prisotnosti, zlitju...
Poslušam svoje srce: Srečno do konca svojih dni!
Poslušam svoje srce: Srečno do konca svojih dni!: Danes pa začnemo, kjer se pravljice končajo! Točno tako! Srečno do konca svojih dni! Kdaj mislite, da se ta konec svojih ni začenja? ...
Tako nam je vsem lepše!
Hej, kaj sem ti napisala, da
sem včeraj napisala blog, potem pa je vse skupaj zamrznilo in se ni shranil. No,
potem je že bilo tako, da je drugič bilo še boljše!
Včasih se kaj zbriše, da
lahko začnemo na novo.
Ali pa se zbriše, da se res
posvetimo temu, kaj smo si čisto zares želeli.
Kdo si v srcu? Se poznaš? Si povezan-a
s svojim srcem?
Pa še nekaj.*
Čutiš to čarobnost v ljudeh,
ne glede na spol. Nismo ločeni, ni boja za prevlado, nismo tako drugačni. Vsi si
želimo biti srečni. Skupaj pa smo lahko še bolj. Kaj če bi pozabili vse stare
stereotipe in kako je bilo to po patriarhalno. Duše smo. Mi in oni. Ženske in
moški. Skupaj smo celota. Celota duš.
Zakaj ne bi uživali v unikatnosti drug drugega? Zakaj ne bi opustili vse razdvojenosti in bi se sprejemali in s tem ustvarjali bolj srečen svet?
Zakaj ne bi uživali v unikatnosti drug drugega? Zakaj ne bi opustili vse razdvojenosti in bi se sprejemali in s tem ustvarjali bolj srečen svet?
Lepo spadamo skupaj. Ali po
štajersko:
»Lepo pašemo skupaj, čuj!«
Tako je!
Zdaj pa tako živimo!
Ljubek sijoč radosten igriv
dan v vseh pogledih!
Cmok!
Objem!
P.S.: Spoštujmo drug drugega
in unikatnost drug v drugem. Svet je takoj bolj čaroben. Pozabimo stare zamere
in nesmisle! Ni treba, da so še resnični! Tako nam je lepše!
Naročite se na:
Objave (Atom)