Hm. To pa potem čisto spremeni pogled na vsakdanjik. Zakaj
potem obsojanje, odpuščanje, skrbi?! Čisto po nepotrebnem. Vse je bolj igra in
zabavnost. Če je to moja igra, zakaj se ne bi bolj zabavala zraven?!
Kaj pa še ta predpostavka, da mi celo vesolje stoji ob
strani? Pa tudi ta, da je prijazno do mene! Pa da je vse v moje najvišje dobro.
Včeraj sva se pogovarjali s sodelavko in mi je rekla, da je vse za nekaj
dobro.
Vem. Vem. Vem. Zaupam.
V trenutku tega neurja, ali nevihte ali viharja. Ali malega
neurja, nevihtice ali viharčka lahko zaupam. Lahko zaupam. Da vesolje vse plete
v moje najvišje dobro. Vse je dobro. In če še ni vse dobro, še ni konec. Konec je
srečen. Zaupam v to.
Kako sem hvaležna za pisanje. Moje misli so kot prometna
konica ob najbolj našopanih urah. Avto ob avtu. Vse v hrupu. Moje pisanje pa je
kot sprehod po naravi. Povezanost z dušo. Za to pa sem tako hvaležna. Res mi je
dragoceno in pri srcu. Rada pišem.
Ljubke kičasto pisan dan, moje drage, moji dragi!
Cmok! Objem! Objem!
P.S.: Življenje te obožuje! Tebe ja! Odpri mu okna na široko! V srcu je polno ljubezni! Dajmo ji prosto pot! Danes! Ob vsaki priložnosti!
P.P.S.: Popolnoma se prepuščam srcu da me vodi. Kompas je moje srce. Tako je! Sem navdih ljudem, da so na svoji srčni poti. Queen - We Will Rock You (https://www.youtube.com/watch?v=-tJYN-eG1zk)