Ob meni pravem času...

Mmmm, kako me življenje vedno preseneti. Tako rada imam malenkosti, ki me razveselijo. Če se že ne bo nehalo to s kolesom! Spet sem si ga zaklenila. Saj si ga vedno! Ampak zdaj sem ključe pustila pri vulkanizerju.

Kaj je to sploh mogoče? Peljala sem se kar daleč. Po take vsakdanje stvari, ki sem jih potrebovala. Radič. Barvo za lase. Papriko. Limone. Sigurno še kaj. Stebelno zeleno. Potem pa sem si mislila, kako le bom jaz to vse spravila na kolo? Košara spredaj se mi je kar naenkrat dozdevala veliko manjša. Zakaj sem toliko sploh nabasala v trgovini? Ko sem potem razporedila vse, kako bom, sem se začela prebijati do ključev na dnu torbice. Kako da ni ključev? Od stanovanja so. To pa je tudi vse!? Daj no! Kako!? To ni bilo prvič!?!

Druga razporeditev. Ta veliko vrečko v naročje. Drugo na ramo! Gremo peš. Drevesa so tako lepa ob cesti. Bilo je kar težko za nositi. Tu pa tam sem malo menjala položaje, da je bilo lažje.

Potem pa sinhronost. Kako naključje je bilo, da sem čakala pri semaforju. Ravno se je mimo pripeljala kolegica. Že prej sem obžalovala, da se nisva vseeno dobili na kavi. Zdaj pa jo srečam tukaj! Seveda me je peljala domov. Prej pa sva še skočili na čaj! Kako rada klepetam z njo. Pravi užitek. To pa je čista sreča in pristnost. Tako jo občudujem, kako močna ženska je! Rada jo imam. Očitno, da nama je bilo usojeno, da se vseeno vidiva! Obe sva imeli toliko za urediti, pa sva preložili čaj na drugič. Ampak očitno je danes bil pravi dan!

Kaj je s temi ključi? Vse je v moje najvišje dobro. čisto pravi čas se je vse zgodilo. Bila je čisto druga ulica, kjer se drugače vozi in jaz tudi ponavadi ne hodim tam. Če bi imela ključe od kolesa, bi že davno bila doma. Ampak tako se ne bi srečali. Lepo je, da si je vzela čas. Tako sem hvaležna!

Vse se uredi popolnoma tako, kot se mora. V dobro vseh vpletenih. Najvišje dobro!

Rada sem zdaj v tej točki življenja. Odpira se. V vse smeri. Katera pot se bo osvetlila zame, pa bom videla. Včasih je to vmesno obdobje pravi blagoslov. Poslavljanje in sprejemanje novega.

Ljubek kičasto srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Poslušam svoje srce in hodim po pristni srčni poti. To je moje veselje in sreča. Tako želim, da vsak posluša kompas srca. Sway - Dean Martin  (https://www.youtube.com/watch?v=Nx0ekVnQEn8)