SAMO UŽIVAJ

Danes si mislim, pa zakaj se sploh toliko pritožujem(o), če pa imam tako lepo življenje v vseh pogledih! Počutim se fantastično!

Kako me je danes doletelo, sredi meditacije seveda, koliko sem dajala brez povračila. Prekomerno dajala! Vesela sem, da sem to odkrila, ker imam zdaj tega dovolj!!! Ko jih j***! Vem, da bo karma vse poplačala! Blagoslavljam jih, spuščam jih in zdaj to vse dajem v karmično ravnovesje!

Bila sem jezna kot pes, ko sem se tega zavedala! Zdaj pa sem presrečna, da sem to ugotovila in lahko to spustim! Jupi!

Ničemur in nikomur ne dovolim, da mi pokvari ta dan! niti slučajno ne! Zdaj je čas, da polno zasijem! Res! blagoslavljam. Odpuščam. Karmično ravnovesje. V tem zaporedju, če me še kaj zagrabi jeza!

Zunaj je tako lep sončni vzhod! Kliče me sprehod! Kliče me narava!

Niti slučajno ne želim več dajati energije nižjim zavetim! Dovolj je bilo! Počutim se fantastično!

Prav ponosna sem nase, no!

Ugotovila sem, da je veliko programiranja za strah in pomankanje v zraku! Ampak to ne rabi biti del moje realnosti. Ne spuščam tega noter! Tako enostavno je to! Ni vstopa! Zaprta štacuna[1] za take energije! Zdaj in za vedno! Vem, da se bodo maskirali kot volk pri sedmih kozličkih, ampak bom slej kot prej spregledala manipulacije in jih samo vrgla ven! Zdaj sem dovolj močna!

Glej, samo uživaj mi!

Ljubeč iskren sočen slasten razkošen miren razigran radosten blažen bogat božanski harmoničen hvaležen uigran sočuten ljubek žameten navihan živahen premožen pristen prijeten prijazen edinstven sijajen veličasten mogočen dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v to, kdo si! Lepa si, saj veš! Življenje je zares, čarobno! Uživaj!

---

[1] trgovina

UŽIVANJE V UMETNOSTI UDOBJA

Lepo toplo mi je in tudi mački Bliss, ki se je odločila vleči na hrbet in je dala kar vse štiri od sebe. Točno ve, da je konec tedna že tu! Čisto je v prazničnem razpoloženju!

Kaj če bi danes uživali?

Kaj če bi si danes naredili hygge dan – in bi uživali v umetnosti udobnega življenja?

Kaj če bi uživali kot mačka in predli od slasti srkanja lepot tega trenutka?

Berem knjigo The Christmas cookie club od Ann Pearlman in v njej piše o eni terapevtki, če ne bi bila zdaj bolj previdna, ko posluša vsak dan toliko različnih zgodb. Ona pa je odvrnila: »Ne. Naučila sem se ravno nasprotno. Naučila sem se, da tudi če delamo, kar bi morali delati, lahko gre grozno narobe, zato je mogoče najboljše narediti, kaj želi narediti tvoj pristni, avtentični jaz.[1]«

Lekcija naučena. Res je, toliko se trudimo, da bi narediti vse prav, pa je potem vseeno vse narobe. Kaj če bi potem res raje živeli pristno iz srca? Dajali, ko želimo dati, sprejeli, ko želimo sprejemati in bili vse to, kdo smo! To pa je potem pravljica! Po tem hrepeni naša duša in točno zato smo bili rojeni! To je naše življenje s smislom in polno radosti. Čas je, da postavimo novo Zemljo najprej doma – da smo to, kdo smo. Pristni. Sočni. Avtentični. Razigrani in polni veselja! Življenje je čarobno lepo! Uživajmo v njem!

Kaj če bi danes bili bolj poredni in bi bili pristni? Če res poslušamo glas srca, nikomur ne bi storili, kaj žalega, saj nočemo, da nas karma lovi.

Včeraj sem se počutila tako lahko, ko sem izpovedala svoja resnična čustva! Počutila sem se, da komaj zdaj lahko zares živim, ko odpuščam. Zraven sem se tako razjokala, da sem občutila olajšanje, kako se moje telo sprošča, potem ko sem dala na plano vso to bolečino in prizadetost! Odpuščanje je močna energija osvobajanja! Priporočam! Ne zaradi drugih, zaradi sebe. Jaz se počutim veliko bolj svobodno in lahko! Druge pa bo tako ali tako karma! Ali pa so del mojega učnega programa, kaj še moram obdelati. 'Rabiš nekoga, ki te bo skozi spominjal, da nisi dovolj?! Evo mene, ker te imam tako rada, bom ti jaz šla na jetra in te spominjala na to, kar moraš predelati. Ne bodi jezna na mene, sama si želela prerasti svojo iluzijo omejenosti in preiti v brezmejno ljubezen do sebe! Ni bila to moja ideja!' Tako smo se dogovorili pred vstopom v življenje. Zato sem hvaležna, da lahko radostno rastem in blagoslavljam vse, da se tudi odvežem od te energije, ki si je več ne želim.

Lep izjemen dan poln užitka harmonije radosti razkošja iskrenosti upanja radostne rasti svobode odpuščanja miru blaženosti bogastva zabavnosti pristnosti premožnosti lepote sočnosti slasti ljubkosti srčkanosti in božanskega obilja!

Vredna si, da si nameniš čas, da radostno rasteš! Bodi to, kdo si! bodi zvezda svojega življenja!

---

[1] Str. 165. »Nope. I learned the reverse. Learned that even doing what you're supposed to do can go horribly wrong, so you might as well do what your authentic self wants.«

KOMBINACIJA PRISTNOSTI

Jaz sem mislila, da sem visoko duhovna oseba. Mogoče imam dvome glede tega. ampak sem vsaj dovolj pogumna, da se soočam z drekom, ki me je doletel. Ali pa boljše povedano, prišle na plano. Dolgo, res dolgo sem ga držala pod pokrovom greznice. Zdaj pa je ves smrad naenkrat udaril ven. Vse se je razkrilo. Pomankanje ljubezni do sebe, pomankanje sprejemanja, odnos s starši in družino. Vse preizprašujem, kaj od tega je bilo resnično pristno.

Čas je za nove temelje in čas je, da so postavljeni na trdnih tleh. Ne bo šlo več tiščati negativna čustva dol in na njih lepiti nasmehe, ki so prazni. Maske so odpadle, zdaj je pomembno, kaj je pod njimi.

Začela sem zdravljenje. Bom začela. Z odpuščanjem. Želim počistiti z vso krivo, ki jo čutim, ker se sploh preizprašujem glede staršev, družine. Ne želim več živeti v lažeh ali imeti umetne podobe, ki mi je služila, da sem imela občutek pripadnosti. Nič ni bilo vredno. Nič od tega, ker se nisem povezovala na svoji resnični ravni, ampak s tem, kar sem vedela, da sprejemajo in mi je všeč. z lahkoto si priznam, da sem to delala, da bi si mislili, kako dobra oseba sem. pogorela sem na celi črti. Najprej pred sabo. Zamerila sem jim, ker sem toliko energije namenjala njihovi sreči, pa ni bilo učinkov. Še bolj pa sem zamerila sebi, ker sem vse dajala na prednostno listo pred lastno srečo.

Nekdo je rekel o starejši gospe, vsemu se prilagodi, ubožica!

Včasih se mi je zdela prilagodljivost zaželena lastnost, zdaj pa ne več. Samo zato, ker potem izgubljam stik s sabo.

Super je, da je vse začelo smrdeti. Potem vsaj ne bo pomagalo jutranje mini zračenje. Potrebno bo poiskati smrdeč predmet, ga odnesi ven in potem komaj prezračiti, da se vse napolni s svežim zrakom. Začela bom z odpuščanjem. Nekje bi rada začela. To bo dobra pot. potem pa bom vodena ven iz te godlje. Nisem nemočna. Nisem nevredna! Jaz to zmorem!

Upam, da imaš pristno življenje z zdravimi temelji. Nikoli ni prepozno, da ga začneš graditi. Tudi zame ne!

Ljubeč radosten ljubek razkošen bogat edinstven iskren jasen lahkoten pester živahen poln blažen premožen harmoničen miren luškan čaroben dan poln božanskega obilja!

Čarobnost je v zraku, imej se rada! Življenje je čudovito!

PRAZNUJ SEBE

Praznuj sebe! Čudovita si! Če bi vsi plesali, peli in se veselili, bi na svetu vladal mir! Že Osho je to napisal, nekaj v takem smislu, potem je že res! on že ve! Kdo bi imel čas za zamere, zagrenjenost, ujetost v nesrečnost, če bi se veselil tega, kdo je in tega, kar ima!?! Potem bi vsi zvabljali najboljše drug v drugem.

Vse, kar je resnica, je enostavno. Lahko je izbirati srečo. lahko je izbirati obilje! lahko je izbirati bližino. Lahko je izbirati svojo notranjo moč, da si ustvarimo življenje, kot si ga res želimo. Lahko je uporabljati svojo moč, da ustvarjamo lepoto, ljubezen in harmonijo.

Lahko uporabimo vse, kdo smo, da sijemo najbolj močno, kar le lahko! povezani smo v mrežo, kjer vsaka izbira sreče posameznika, olajša pot vsem drugim. Kot bi bila pot do sreče malo manj zaraščena in zgoščena. Malo lažje prehodna in shojena. Ko izbiramo ljubezen do sebe, izbiramo ljubiti ves svet.

Tako lahko mi je nerganje čez sebe in vsako malenkost. Mislim, da smo tako sprogramirani, da razsipujemo s svojo energijo in močjo. Namesto, da bi jo uporabili za grajenje tega, kar je res pomembno, ljubezni in pristne bližine. Naša energija je dragocena, ker če ne se ne bi vsi tako pipali za njo! Zdaj pa jo samo usmerimo v to, kar pa si želimo ustvarjati. Če je to mir, potem usmerimo vso pozornost na mir. Ostalo pa odslovimo iz svojega življenja. Ni več dobrodošlo, naj odide. Tako najdimo mir v sebi in zavladal bo v vsem svetu. Bodimo odgovorni! Čas je, da smo res pristni.

Danes bodimo pogumni in usmerimo svojo energijo v to, kar pa si res želimo! Sledimo svojemu srcu! to naše neomejeno skladišče vodstva ljubezni. naj bo srce tvoj kompas v pravo smer zate.

Ljubeč miren mogočen veličasten čaroben harmoničen hvaležen bogat blažen božanski iskren pristen premožen prijeten sočen slasten živahen zabaven vesel radosten razkošen razigran dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se! Praznuj, kdo si! izražaj svojo pristno naravo! To ni sebičnost, od tega imamo vsi koristi. Ves svet. Vso vesolje in še čez! Vsi se veselijo našega veselja in sreče srca!

 

JAZ - SEM JAZ

Zanimivo je, kako dobro se počutim, ko sem jaz – jaz. Čutim neko živost in vznemirjenje! Oblekla sem se čisto po svoje in oblačila so zame način izražanja pisanosti duše.

Danes praznujemo rojstni dan in že komaj čakam! Veselim se, da se bom popolnoma prepustila toku zabave. Kako je super, ko si samo povabljen, klepetaš in si čisto v dogajanju. Ne rabiš skrbeti za brisanje, pospravljanje, pripravljanje. Tako bom uživala!

Velikokrat bi skrbela, kaj si bodo drugi mislili o meni, zdaj pa mi je vseeno. Seveda še vedno pomislim na to, ampak ni več tako pomembno. Ni odločilni trenutek. Ni življenjsko pomembno. Niti ni pomembno. Kdo sploh so ti drugi? Kot bi rekel dr. Phill, mi plačujejo položnice, hodijo po nakupih hrane ali drugače prispevajo? NE! Torej jih ni v enačbi! Nimajo pravice glasovanja.

Malo sem vznemirjena. To je pravo pričakovanje, da bo res super! Vredna sem in zaslužim si, da se smejim iz srca, da se zabavam in sem pristna. Polno želim uživati vsak trenutek! Tako bom srkala lepoto praznovanja, da bo moje srce polno zakladov. Sijalo bo od žarenja! Tako kot zdaj sije sonce zunaj in žari od vzhičenega veselja, samo da lahko sije!

Uživaj mi danes! (Saj bi še pisala, pa bi se rada čimprej do konca uredila in spravila! Bova drugič bolj na dolgo poklepetali! Ti lahko samo zaupam, da imam rdeč lak na nohtih!?! Pa zlatega vmes! To je božansko!)

Zabavaj se!

Ljubeč radosten razigran razkošen raziskovalen miren mogočen veličasten jasen harmoničen hvaležen božanski bogat blažen premožen pristen prijeten zabaven slasten sočen dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v to, kdo si. Rojena si za veličastne stvari! Sledi svojemu srcu! Zaupaj si!

PROSTOR ČAROBNOSTI

Je mogoče, da mi čas kar zbeži? Polno delam, pa me potem zmoti telefonski pogovor in se ne morem več nazaj vrniti. Potem pogledam na uro, skoraj štiri popoldan je. Še vedno imam občutek, da bi lahko naredila več.

Koncentracija mi je padla.

Pa kaj se res tako rada pritožujem?

Upam, da ne. Potem ne dejem prostor dobremu, da pride. Nikoli se ne morem dovolj pritoževati, da bi potem pritegnila še več dobrega. Pritegnem še – logično – še več takega sranja.

Vse to mi je znano. Vem. Zakaj pa potem tako ne živim? Kje se je to vse zalomilo? Se upiram spremembi na boljše.

Zdaj pa je spet bil telefonski klic. Ne bom razlagala, da sem še potem malo štrkala po telefonu. Sigurno je minilo pol ure. Tako to hitro gre. Sama sebe sprašujem, če sem kaj pametnega našla. Nisem. Vem kaj več? Niti ne. To pomeni gladko – ne.

Tako mi telefon pritegne pozornost, da čisto pozabim, kaj sem že delala.

Se je pa sonce spremenilo v čudovit spektakel barv. Vse žari kot v peči. Fantastično lepo je. to pa sem ujela v objektiv telefona. Za to pa je telefon fantastičen!

Kaj sem se spet kaj pritoževala v zadnjem odstavku?

Zakaj imam tako grdo navado?

Zdaj pa hitro tri stvari, za katere sem hvaležna. Za sina, za svoj dom in za ljubezen do sebe. Sprejemanje sebe. Pa čudovit sončni zahod. Pa da se imam vedno bolj rada. v pečici imam čudovito dobro pecivo, ki me čaka, da ga pojem zraven čaja. Pa še zdravo je.

Veš kaj, življenje je čarobno lepo. Vaja dela mojstra in jaz se lahko učim videti, kaj je dobro v vsem.

Saj vem, kaj je. prebrala sem tako dobro knjigo! Zdaj pa sem začela novo. Sploh ne morem razmišljati, ker komaj čakam, da vidim, kaj se bo zgodilo v tej novi. Začetek je spektakularen. Saj ni čudno, da ne morem pisati.

Delaj, kar delaš, s srcem. Tako vnašaš in širiš ljubezen vsepovsod. Samo tako malo je potrebno. Pecivo sem si spekla s srcem in sem tako dvignila vibracijo vsega planeta. Se zavedaš, kako jo bom šele dvignila, ko bom ga jedla in uživala ob njem!?

Ljubeč radosten razkošen raziskovalen harmoničen hvaležen lep sočen miren mogočen bogat blažen božanski sončen slasten premožen prešeren pristen sreečn srčkan ljubek dan poln božanskega obilja!

Zaupaj svojemu srcu, da te vodi prav. Zaupaj si. imej se rada bolj kot vse. Vredna si svoje ljubezni – najprej.

ŽIVA SEM! JUHU!

Lepi trenutki so to. Dragoceni, ko se povežemo in se skupaj nasmejimo. Blagoslavljam moje ljube s finančno svobodo, z ljubeznijo, z mirom v srcu in z življenjem s smislom. Vse to jim želim.

Življenje je bolj zanimivo in pestro, če se lahko skupaj zabavamo. Pa tudi, če sama plešem po dnevni sobi, je vseeno zabavno.

Zažgala sem kekse v pečici, ki je nisem navajena. Vedno je pekla tako blago. Včeraj pa so bili keksi črni ko oglje, ne kot čokolada! Mogoče pa sem bila v prejšnjem življenju ogljarka ali pa so me zažgali – kot jaz kekse – samo na grmadi. Pri Janku in Metki pa jih je želela čarovnica vreči v pečico. Kaj če ne bi?! Kaj če bi kakšne bolj vesele zgodbe?

Vse te imajo grožnjo v sebi, da je pristno življenje nevarno in te lahko stane življenja. Resnica se bo izkazala. Zagotovo. Tako se bo tudi sistem spremenil. Zagotovo. Zdaj pa blagoslavljam tega, kjer smo. Pripravljena pa sem tudi na novega. Zaupam, da se bo vse odvilo ob pravem času.

Takoj, ko bom pripravljena v sebi pomiriti vse nemire in nesoglasja. Takoj, ko bom v sebi pripravljena zares živeti iz srca. To je najbolj dragoceno. Um pa je v službi srca. Tako potem skupaj čudovito ustvarjata. Srce pa je najpomembnejše.

Ta stavek, da je najdragocenejše slediti svojemu srcu, sem prebrala v knjigi Borisa Veneta in Nikole Grubiša. Takrat so se mi kocine postavile po koncu, čutila sem mravljince po celem telesu in čas se je ustavil. Imela sem točno odprta usta. 'Kaj!?! To je to!!!' Hecam se. Pretiravam. Ampak sem začutila, da je to stavek, ki mi je končno skoncentriral bistvo življenja! Srčika vsega je, kar sem prišla živeti! Zdaj pa res prehajamo, nekaj desetletij pozneje, v to dobro, ko spoznavamo, da je srce res najmočnejša sila. Tako je stavek sledi svojemu srcu zdaj moje kondenzirano mleko, ki obogati vse. Češnja na sadni kupi ali pa temelji v hiši. Vse to je zame. Smisel življenja.

Za sledenje svojemu srcu je potreben pogum in malo porednosti. Ne morem biti noro pridna punčka, želeti vsem ugajati, dobra ženka in še slediti svojemu srcu. Moje srce je sočno in počutim se živo, ko mu sledim. Sem umetnina v gibanju. Postajanju. Živa. ŽIVA. Migam. Se premikam. Potujem.

Kako je življenje lepo!

Živa sem! Živa! Juhu!

Ljubeč radosten razkošen razigran miren blažen bogat božanski lahkoten sočen slasten harmoničen hvaležen pristen premožen iskreč sijoč zabaven vesel dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v to, kdo si v resnici. Zabavno je živeti pristno, ne pridno. Saj vem, da drugim ne bi naredila nič, kar jim ne bi bilo fajn. Uživala pa bi na polne, če bi sledila svojemu srcu in pozitivno navdihnjeni akciji.