IMAM MOČ POVEZANOSTI

Imam moč! Ne rabim se počutiti nemočne in utesnjene. Ne rabim biti ujeta!

S tem, ko si lahko izboljšam svojo vibracijo, si izboljšam življenje. Kot bi prestavila radijsko postajo iz ene tečne in živce parajoče na tako postajo, kjer igrajo glasbo, ki je prijetna, celo plesna, živahna. Romantična.

Želim si biti na bolj ušesom prijazni postaji.

Vedno sta obe na voljo, čeprav imam včasih občutek, da ko sem v tistem razpoloženju glasbe, ko mi ušesa para nadležna glasba, da je ne morem izklopiti, ustaviti! Pa jo lahko! Samo izvlečem kabel iz elektrike! (V dejanskem življenju to pomeni dremež ali branje dobre knjige.) Ali pa zares prestavim postajo. Tu je že potrebno nekaj več truda. Najprej se želim poslušati, kaj pa mi je bolj všeč. kakšna glasba mi prija danes. Bolj nežna ali divje plesna? Spodbudna? Tu je že prefinjenost občutenja sebe. In ko sem res na tleh, vsaka taka odločitev ali prepoznanje zahteva napor. Vse dokler me glasba ne potegne vase in mi spremeni razpoloženje. (Moja glasba duše so kopel, pisanje, sprehod, opazovanje rož, kuhanje ali peka, obešanje perila, lepo oblačenje, branje afirmacij, tapkanje, igranje z mačko, branje. No, take sočne stvari za mojo dušo. Tudi slikanje. Samo zadnje čase se izogibam temu. Mogoče bi danes malo namočila čopič. Kopel pa bo zagotovo. Dejansko pa mi pomaga tudi zares poslušanje glasbe. Mogoče bi si predvajala kakšnega klasika. Lahko bi.)

No, vsak ima svoje metode. Moje so pač takšne kot so.

Seveda pa mi meditacija pomaga preko vsega. Neslišno, brez fanfar. Samo vsakodnevno ponavljanje. To je očiščujoče in tako se še bolj povežem s sabo. To je osnova. Mogoče sem jo to zato pozabila napisati.

Ljubeč ljubek kreativne navihan harmoničen bogat hvaležen blažen živahen razkošen miren lahkoten vesel radosten celovit slasten optimističen pester pristen dan poln božanskega obilja!

Pa ti si že v toku obilja! Vedno si bila! Zdaj pa je čas, da zares zaplavaš z njim! Bog bi ti dal vse, kar ti razveseli srce! Zdaj pa sprejmi! Vsi so darovi zate! Zares! Odpri svoje roke! Sprejmi!

ODPIRANJE VRAT SRCA!

Življenje je lepo! Še vedno se me drži ta rek iz začetka meditacije! Če pa je! Nekako pa je res vse lažje, če sedim v senci in mi črički pojejo. Ali škržati. Kdo bi vedel, kdo so. Samo prijetno je. Poletno. Toplo. Ustvarjalno. Vabilo k ustvarjanju! Čutim božanski mir.

Prej sem se pogovarjala sama s sabo, če res verjamem v čudežne rešitve in sporočila intuicije.

(Tako kot včasih obupana prosim, imam občutek, kot da sam sama na svetu in nisem del Boga. Kar je čisti nesmisel in neresnica! Zdi se mi, da česarkoli se želim oprijeti kot upanje, se zruši v prah. Lahko pa bi tudi prosila z zaupanjem. Kot da bo rešitev res prišla. Ker bo. Še vedno je. Samo potem je že druga stopnja reševanja, ko se želim in se moram malo potruditi za višjo vibracijo. Pa saj to zmorem.)

V glavnem – verjamem.

(Seveda, če nisem pregloboko zabredla in imam drek tudi nad glavo, da ne vidim sonca in oblakov.)

Zanimivo pa je tudi, kako lahko ali zlahka se dvignem iz dolin ali dreka. Pomaga mi že samo en stavek. Dobro spanje. Pisanje. Tapkanje. Božanje mačke. Vse take naravne elastike. No, ni mi treba čakati, da me razvlečenost elastike potegne nazaj v svetleč in čaroben svet. Lahko se sama potrudim, da sem čimprej nazaj. To so potem moje metode. (Črički pojejo in grulijo kot zmešani! Očitno se strinjajo!)

Povezovanja nazaj s svojim srcem. Iskanje hvaležnosti in drobnih radosti.

Potem pa se odpirajo vedno večja vrata in vedno večja okna, da je že tako svetlo, da me prežema radost in nasmeh je moja stalnica. Nič pretresljivega se ne rabi zgoditi. Vse običajne stvari, ki so mi prej šle na živce (v dolini senc), me zdaj osrečujejo. Vse je odvisno od moje vibracije. Vse. In pogleda. In naravnanosti.

Najlažje pa se mi je vrniti, če sem v naravi. (Še črički so utihnili. Tako je spokojno.)

Ljubek radosten bogat harmoničen hvaležen običajen prazničen veder miren vesel mogočen razkošen šarmanten sočen slasten ljubeč celovit ustvarjalen dan poln božanskega obilja!

Pač. Življenje je lepo! Če le opazim lepoto. Če sem le visoko v vibraciji, da vse to opzim. Zdaj je metulj priletel mimo. Črički pa spet veselo pojejo. Spet praznujem prazničnost običajnega! Ljubim svoje življenje!

USTVARJENA ZA USTVARJANJE

Življenje je tako čarobno, samo če ustvarjam!

Danes sem tako srečna, da pišem! To je moje ustvarjanje! Ves dan sem dajala to na stran, zdaj pa sem tako vesela, da sem se vseeno lotila pisanja. Besede kar letijo skozi mene in vse kar teče.

Počutim se tako svobodno in vzneseno.

Energija svetlobe in dobrega (vseprisotne Ljubezni) narašča do otipljivosti. Prav super občutek je. Vedno bolj se odpiram možnosti, da jo lahko sprejmem še več. Bolj sem v ustvarjalnem procesu, bolj se odpiram in širim v Ljubezni. Saj je vedno tu, samo še bolj se lahko pretaka skozi mene in postaja fizično prisotna, ko sledim svojemu sijaju in svojemu srcu.

Če izbiram več sreče, se odpiram in širim pretoku. Ustvarjena sem bila, da utelešam čim več duše.

Zdaj pa je tako mogočna izjemna enkratna priložnost, da se zliva na ves planet čista vibracija Ljubezni. Fizično. Otipljivo. Postaja čarobno. Kot bi vse dobivalo zlati sijaj in obris.

Ni to moje delo. Jaz samo pretakam energijo skozi. Jaz sem samo odprta. Jaz sem del Boga, kot bi nam rekla Kassandra – Suzan Ashley! Vsak ima svojo vlogo in moja je, tako kot do nas vse, da smo sreči. Če sledim svojemu srcu, sem srečna. Tako sem lahko dom in pretočnost za še več energije.

Ustvarjeni smo bili, da pretakamo dobro in ljubezen. Zdaj imamo to možnost, da se vse to res udejanja in še bolj v obilju pretaka skozi. To je naše poslanstvo in radost.

Naša Nova Doba se je začela zdaj! Uživajmo v njej in jo polno udejanjajmo s tem, da izbiramo še malo več sreče! (Ne le zase, za ves planet! Življenje je lepo in čarobno!)

Ljubek mogočen blažen ljubeč iskren ustvarjalen vesel razsvetljen radosten miren navihan pester sočen strasten harmoničen blažen presvetljen svetleč kreativen povezan sijoč sončen bogat lesketajoč zlat razkošen dan poln božanskega obilja!

Za vse je vsega dovolj, tudi zate! Odpri srce in se odpri energiji Ljubezni! Ti si Ljubezen! Vse v tebi se želi naravnati na to ljubečo visoko vibracijo – vse ostalo pa bo odpadlo. Čas je! Veseli se! Praznovanje se je začelo! Začenja se nova doba! Začenja se zlata doba!

uŽIVAj

Blaženost ali zamaknjenost je razkošje, ki si ga lahko privoščimo. Samo sledimo svojemu srcu! Enostavno je! Čisto enostavno.

Vse je samo odločitev. Srčna odločitev. Neka notranja modrost nas vodi, da ustvarjamo še več dobrega. Saj smo dobro. Pa ne tako, da se trudimo biti dobri, ampak samo tako, da smo to, kdo smo. Če izbiramo malo več sreče in sploh srečo, smo to, kdo smo. To je naše poslanstvo, da smo srečni. Radost je v nas, da se izraža. Samo tako smo radostni, da lahko sledimo sijaju, srčnosti, polnosti, živosti. To je v nas. To nas prežema. To je naša pristna narava. To je brstenje slavljenje življenja! To je slavljenje tega, kdo smo!

Ustvarjeno smo bili za srečo! ustvarjeno smo bili za radost. Ustvarjeni smo bili za ljubezen! To je naše poslanstvo!

Naše poslanstvo je, da živimo in uživamo!

S tem ko uŽIVAmo, se komaj zares počutimo žive. To je naše vodilo, naš moto! Življenje je prekratko, da bi samo životarili. Nismo se rodili za to! Rodili smo se za srečo, da uspevamo in da zares cvetimo svojih najbolj polnih barvah, ki nam dajejo zadovoljstvo!

Beseda uŽIVAj skriva v sebi vse pomene življenja, ki jih potrebujemo! (Na to me je opozorila Alenka Rebula, ne vem točno v kateri knjigi ali članku…) Uživanje in življenje spadata skupaj in dajeta sinergijo, ki je več kot ena plus ena.

Prišli smo, da bi uživali v bližini drugih in se res veselili druženja! Da bi se skupaj smejali in se polno zabavali! Vsak sije na svoj čisto poseben način in žarimo v prisotnosti drug drugega!

Življenje je božansko in čudovito!

Ti si izjemna in čudovita! In nič manj ti ni treba sprejemati, ker je vse ostalo laž in manipulacija!

Ljubek ljubeč razkošen jasen iskren blažen izjemen sočen svoboden miren lahkoten harmoničen pester svetleč ustvarjalen edinstven resnično čaroben šarmanten sočen bogat razsvetljen uživaški svetel dan poln božanskega obilja!

Vredna si vsega dobrega! Ti si dobra! ti si izjemna! Sprejmi se in polno uživaj v sebi! Slavi življenje s tem, da si srečna! Blaženost je tvoje vodilo! Sledi svojemu sijaju! (Jospeh Campbell) Sledi svojemu srcu!

IZBIRA JE TVOJA

Zanimivo je življenje. Polno zanimivosti. Želela sem si čas zase in sem ga dobila! Po čudežu! Pripravlja se nekaj velikega. Sprememba vibracije. Sijanje. Svetloba! Vem, da že priteka k nam. nič je ne more ustaviti. Tako se veselim tega obdobja. Svetlobe. Dobrega. Življenja v integriteti. Pristnosti. Obilju za vse. Harmoniji. Miru. Vse, kar si želimo!

Ljubezen je naša prava narava. In vse, kar je manj, se boji te spremembe. Upira se ji, jo želi ustaviti. Ampak nič več ne more ustaviti vala svetlobe. Tu je. Samo še bolj intenzivno in močno postaja.

Čas je, da odpremo roke in sprejmemo vso to intenzivnost vase. Naj se vse sence v nas poležejo, ko jih presvetli svetloba. Pozdravljeni smo. Iz sekunde v sekundo bolj.

Zdaj je naša Nova Zemlja. Zdaj je naš pravi čas evolucije. Zdaj je čas na katerega smo čakali. Ni več potrebe po odlašanju s pristnim življenjem

Zdaj, bolj kot kdaj koli, je pomembno, da sledimo svojemu srcu. Samo to šteje. Mi smo srce, kajti mi smo duša in kot taki del Boga. To pa je čista ljubezen. Vsi smo čista ljubezen. Karkoli pa je manj, pa bo odpadlo in odmrlo. Strohnelo.

Zaupam, da je pravica izkazana.

»Pravici je zadoščeno.

Resnica se je izkazala.

Božansko posredovanje se dogaja zdaj.« Kassandra – Suzan Ashley

Tako je tudi Kassandra rekla, da se tema boji svetlobe, ker se bo soočila s svojo preteklostjo. Vsem, kar so naredili. Seveda se želijo izogniti tega na vse mogoče načine.

Svetloba vedno zmaga.

Dobro vedno zmaga.

Tudi zdaj je tako!

Zaupam! In vem!

Ljubek pristen svoboden harmoničen izviren sočen hvaležen bogat uravnovešen iskriv miren edinstven vesel ubran radosten ljubeč sijoč svetel svetleč razkošen blažen dan poln božanskega obilja!

Za vse je vsega dovolj! Tudi zate! Zaupaj v pravljico in zaupaj v srečne konce. Zdaj živi srečno do konca svojih dni! Izbira je tvoja! (Saj veš!)

CENI SVOJO DRUGAČNOST

Se zavedaš, da si izjemno dragocena? Res si. Dragocena si.

Si predstavljaš, kako bi bilo, če bi res verjela v svoje sposobnosti in talente? Saj lahko! Če pa še ne, pa začni zdaj!

Seveda vsa ta vprašanja postavljam sebi. Kako bi bilo, če bi bilo. Pa to nima smisla. Zdaj je lahko. Če le izberem. Nad preteklostjo nimam moč in samo utvara je, da z analiziranjem znova in znova, karkoli spremenim. Zares. Naučim se. Sprejmem lekcijo in grem dalje. Ostalo je vse izguba časa. Kot bi gledala nadaljevanko s tisoč sto prvim delom in bi se potem namesto naslednjega, ponavljal petsto petinpetdeseti del. Noro. Blazno. Vsak dan bi čakala, kaj se bo zgodilo naprej. Napetost je naraščala iz dela v del. Zdaj že poznam vse karakterje. Kdo je dober, kakšne namene ima in kdo meša štrene. Kdo bo koga poljubil in kdo se je zaljubil. Potem pa naslednji teden spet isto. Pet sto petinpetdeseti del! Bljak. Neverjetno! Želim nadaljevanje!

V svojem življenju se tako upiram spremembi, če tudi slutim (v srcu pa tako vem), da me vodi do vsega, kar si res želim. Čakam, da bo prišel kdo, ki me bo rešil (ali rešila) ali mi pokazal-a čudežno pot. Kot da ne bi želela sprejeti odgovornosti. Vem, da lahko samo jaz povabim nekaj novega v svoje življenje. Vem, da lahko samo jaz kot magnet privlačim zaželeno. Potem pa ukrepam glede vsega tega, če čutim pozitivni navdih, da je prava pot zame.

Srčna pot je prava pot!

V knjigi Iz dnevnika milijonarja… ali bogastvo je v nas, sem prebrala, da je definicija norosti, da delaš vsak dan isto in pričakuješ spremembe. (Smešno. Zelo smešno. Pa je res?)

Lahko se odprem intuiciji in to je moj zaklad. To je moje vodstvo, ki ga čakam. Nihče od zunaj mi ne bo dal čudežnega odgovora. Nihče.

Sledim svojemu srcu! To je najboljše zagotovilo za srečno življenje.

Dragocena si. Le prisluhni svojemu srcu! Dragocena si! Le prisluhni svoji intuiciji.

Ljubek miren razkošen navihan vesel blažen ljubeč bogat žlahten zabaven sočen slasten strasten ustvarjalen harmoničen radosten izviren pristen zaupljiv dan poln božanskega obilja!

Vredna si vsega dobrega! Odpri srce! Odpri poti intuiciji. Prisluhni ji. Pomembna sporočila ima zate!

INTUICIJA JE ZLATA VREDNA!!!

Želela sem si iti po specialne kamne. Seveda čisto poseben. Rečne. Okroglaste. Zaobljene. Mehke. Prijazne! Vem za odlično gramoznico, kjer bi si jih lahko polno nabrala! Samo je tako daleč! Daleč! Potem pa pogledam dol k mački! (Zunaj sva.) Ob njenih tačkah (sem že mislila napisati nogah) pa polno okroglastih kamenčkov. Pa zakaj bi iskala tako daleč, če jih imam čisto blizu?! Blizu! Samo sklonim se!

No, zdaj sem že našla naslednji logični izgovor! Če pa si moram na podstrešje po ploščico za mešanje barv! Kar je zares zares daleč! (Hec.) Zares daleč! Kot v pravljični deželi. Za devetimi gorami. Ali je bilo za sedmimi. Dober glas se sliši v deveto vas. Tako je to. Stop! Zašli smo! No, priznam, ni tako zelo zelo zelooooo daleč. Samo. Na. Podstešju.

Kolikokrat me možgani, moji so, saj vem, pa vseeno logika opraviči kakšno dobro idejo. Takoj jo da v predal. Pospravi.

»Predaleč je. Mogoče jutri. Nisi še preizkusila tega, verjetno ti ne bo uspelo.«

Ali kar brez verjetno.

»Nimaš izkušenj, ne bo ti uspelo. V preteklosti še tega nisi počela, kako bi to zdaj kar znala.«

(Pa saj ničesar nisem znala takoj. Če bi odnehala, ko me je prvič vrglo, ko sem se učila hoditi, verjetno še zdaj ne bi hodila. Kar predstavljam si sebe na vseh štirih, kako grem v trgovino po tedenski nakup. Malo bi se mogla dvignit, da bi lahko nakupovalni voziček potiskala med policami. Še dobro, da se nisem prestrašila. Zdaj hodim vzravnano. Večino časa.)

Kaj če mi intuicija kaj zašepeta? Kakšno čisto odbito odpičeno izven-serijsko  idejo, ki bi mi čisto spremenila življenje? Logika pa me brez opozorila ali brez zavestne zaznave ustavi. Vse da kar v predal, to je prenoro, da bi uspelo. Ali. »To se še nikoli ni zgodilo, zakaj bi se zdaj. Arhivirajmo to. Dajmo kaj bolj v mejah običajnega najti. V okviru nabranih izkušenj in tako naprej…«

Tako izgubim dragoceno možnost, da bi naredila kvantni skok. Pa tudi če je samo čez potoček. Ali lužo. Ali kar tako, poskok. V zrak. Ker je super in ker se občuti fantastično. Skok iz veselja. Poskok iz užitka.

Rada bi bolj ozavestila svoje načine intuicije, da pride do mene in jih tudi zares slišala. Jih prestregla prej, ko so pospravljene v predal in se na čudovitih idejah nabira prah.

Samo to.

Keramična ploščica, ki bi jo uporabljala za paleto ni predaleč. Lahko pa uporabim pokrovčke, ki pa jih imam čisto blizu. Ali karton. Samo toliko, da začnem. Najprej pa bom nabrala kamenčke. Juhu! Ustvarjanje sledi!

Ljubek ljubeč lep razkošen zabaven razkošen miren sočen sijoč svetel strasten slasten harmoničen jasen bogat mavričen žlahten dan poln božanskega obilja!

Dragocena si! Zavedaj se svoje lepote! Zavedaj se svoje intuicije. Uporabi jo. Kaj pa, če te res vodi do vseh zakladov, ki si si jih vedno želela in še dlje! Prepusti se!