UŽIVAJ ZDAJ

 Kaj so tvoje želje?

Zdaj pa si jih napiši. Tri. (No, toliko sem si jih jaz.) Lahko tudi eno. Ali deset. Sli sto. Ali…

Ženske prevečkrat preveč razpršimo energijo. Zato se zdaj odločimo za ene, najbolj pomembne. Tako. Imaš?

Imam.

No. Če smo si to zapisale, že imamo večje možnosti za uresničevanje.

Zdaj pa pozabi vse to. Uživaj ta trenutek, to ti odpira vsa vrata v prihodnost. Če si zdaj zadovoljna in srečna, bo to prihodnost še bolj poudarila in ti bo dala še več tega.

Toliko trenutkov je, ko smo samo v nevihti preteklosti ali prihodnosti. Če se vrnemo v ta trenutek, če se jaz vrnem v ta trenutek, ugotovim, da mi je prijetno. Super. Fajn. Izjemno. Nimam kaj resnično, za kar bi morala skrbeti. Vsega imam dovolj. Imam ljubečo družino. Imam mačko Bliss. Imam dom. Imam polno zvezkov, v katere lahko pišem. Imam čudovit avtek, ki me pelje kamorkoli si želim. Popolnost. Pač. Na moj način.

Zakaj je tako težko živeti na svoj način? ali meni na moj?! Še vedno imam občutek, da moram izpolniti neko kvoto normalnosti, ob kateri mi gre na bruhanje. Ni mi treba. Res ne. Lahko sem to, kdo sem. to je moja pristna narava. To je moja normalnost. To je čisto normalno zame. V knjigi Mir pater Karel Gržan – Jure Aleksič, sem prebrala, da bi otroke vzgajali individualno. Pohvalili in razvijali bi, kar je dobro, slabosti pa bi objeli – tako bi se naučili sodelovati, ker so drugi na teh področjih močni. Ni potrebno tekmovanje. Pisalo pa še je na strani 184 zelo zanimivo opažanje, s katerim se popolnoma strinjam:

»Tako, kot je šlo do slej, ne bo več moglo iti prav dolgo. In tega sem zavedajo tudi tisti, ki gospodarijo ne samo s kapitalom, temveč tudi z ljudmi. Zlasti si želijo človeka enkrat za vselej prirediti za lažjo uporabo. Na tej točki je že povsem očino, da smo za naše oblastnike zgolj trop goveda, namenjen ustvarjanju profita.

A dejstvo je, da se čedalje več nas, izkoriščanih živali, prebuja. In zato grabi naše domnevne gospodarje čedalje večja tesnoba. Prebujeni pa so postavljeni pred čedalje večjo odurnost..

Osebno celo verjamem, da so se v naš čas zgnetli ljudje s posebnim poslanstvom. To poslanstvo se glasi korenita sprememba naših družbenih paradigem. Tudi vse naše institucije se bodo morale preporoditi, ali pa bodo preprosto odmrle.

… Povem jim, da je izjemno pomembno, da smo čimbolj osredotočeni na nastajajoči novi svet, ne na grozote razkrajajočega starega.

… Prav naš strah je namreč največja ovira prihajajočemu velikemu preporodu.«

Mislim, da je povedano vse. Pravi tudi, da je čas, da se povezujemo.

Priporočam knjigo! (Saj veš, o kateri govorim… če ne pa… Mir pater Karel Gržan – Jure Aleksič)

Ustvari si čaroben svoboden dan! Uživaj!

Ljubek ljubeč razigran razkošen edinstven harmoničen hvaležen pester bogat blažen miren sočen strasten slasten dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v dobro vsega, kar ima vesolje zate. Sprejmi se in uživaj ta trenutek! Življenje je lepo! Zdaj!

ODPUŠČANJE JE ZAME!

 Knjige so moja ljubezen! Seveda še vam bom dala kakšen primer, kar berem! Zdaj, ko sem brala When things don't go your way – Haemin Sunim, mi je končno postalo jasno, da je odpuščanje darilo sebi!

Poslušaj to! (str. 256)

Why would I ruin my inner peace

by staying angry at those who have wronged me?

Forgiceness in not fort hem; it is for me.

 

Zakaj bi uničila moj notranji mir

s tem, kot ostajam jezna na tiste, ki so mi storili krivico?

Odpuščanje ni za njih: je za mene.

 

To pa mi potem čisto odpre oči! Seveda ni za njih! To je zame! Da lahko ostanem v notranjem miru in svobodi!

Danes si podarjam darilo odpuščanja! Ne želim več nositi zamer do kogarkoli! Pa kaj, če so mi naredili, storili krivico!?! To bo ležalo na njihovih srcih in na njihovi karmi, kakorkoli! Jaz nisem naredila nič narobe! To ni moj zapis! Jaz želim ohraniti mir v srcu! ZATO odpuščam! Ker se imam rada! ker želim živeti svobodno! Zakaj bi jaz pacala svojo energijo s stvarmi, ki so jih naredili drugi!?! Čisto nelogično in spet krivično do mene same, če si to nalagam, ker si mažem svojo čisto energijo. Zdaj jih vse spuščam, naj sami pojedo svoj drek! Jaz sem čista!

Nič ni tako pomembno, kot moj notranji mir. Zdaj to vem! Zdaj tako tudi živim! Karkoli se me ima dotakniti je milost odpuščanja in svetloba ljubezni, vse ostalo se naj splakne z mene. Zdaj takoj!

Odpuščam!

(Če ne, pa sem vsaj pripravljena odpuščati. Bog pokaži mi pot.)

Ljubek odpuščajoč miren srčkan sijoč hranljiv harmoničen hvaležen pester razkošen raznolik bogat blažen iskren edinstven zabaven vesel celovit dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in sprejmi odpuščanje, da ti očisti srce. Ni tvoj naloga, da držiš zapornike, ki so ti storili krivico v ujetništvu. Osvobodi jih – predvsem pa sebe – da jih doleti sranje, ki so si ga sami pridelali. To ni tvoja naloga. Tvoja naloga je, da siješ najbolj močno, kar le lahko! Sij! Zdaj pa sij!

 Neverjetno je, da vedno dobivam znake. Pa jih poslušam?! Še vedno želim popoln scenarij, ki ga imam v svoji glavi in še vedno iščem znamenja za to, čeprav jih (še vedno) ni?! Bi delala samo to, kar si mislim, da bi bilo odobravano od drugih ali normalno ali pričakovano ali celo zaželeno?!

Brala sem zanimivo knjig, kjer je povedal staršem, ki so bili čisto drugače vzgojeni in so vzgajali njega, čisto nekaj drugačnega. Kot bi svinjam dopovedal, da obstajajo tudi barve in jim tega ni mogoče razložiti. Rekel je nekaj takega kot: »Ne morem drugače. Želim si, da bi lahko drugače. Ampak res ne morem drugače.«

Sledil je svojemu srcu in te besede je ponavljal v kuhinji, ko jima je razkril, kaj bi rad počel.

Sem pa sedaj brala čisto drugi primer, ko je moški iz Danske povedal svojemu očetu, da bo pustil stabilno službo in bo ustanovil inštitut za raziskovanje sreče – mu je ta rekel: »Super! Ponosen sem nate! Super bo!«

Kaj ni to zanimivo.

Sem pa še brala en čisto drugi primer in čisto drugo knjigo. Bom vse navedla, samo da to opišem do konca, ker sem sedaj čisto noter padla. Tako kot je naravno, da drevesa rastejo in rože cvetijo in živali živijo po svoje, živalsko – kar jim je v naravi. Tako je nam – ljudem v naravi, da imamo svoje sanje in so del vseobstoječe narave. Kot so želodi del hrasta, kot so cvetovi del rastlin in dlake del živali (če so kosmate, če ne pa kaj drugega – kot na primer perje…) – tako so naše sanje del nas – ljudi. V nas so, tu so, ker jim je namenjeno, da oživijo, se udejanjijo, se uresničijo. Tu smo, da poslušamo svoje srce in damo prostor svoji naravi.

To se mi je zdelo – se še mi vedno zdi – čudovito. Izjemno. Fantastično!

(Tako zdaj pa knjige (moja ljubezen).

Prva je Mir pater Karel Gržan – Jure Aleksič (str. 16 – točne besede pa so: »Ne morem drugače. To je del mene. Verjemita, da ne morem drugače.«)

Druga je Lykke dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu – Meik Wiing (ne vem točne strani…)

Tretja knjiga pa je When things don't go your way – Haemin Sunim. Primer verza ali misli iz knjige str. 281:

Tvoj edini greh je

da pozabljaš, kdo si v resnici.

Nisi krhek in trepetajoč list.

Ti si celotno drevo.

Še angleško:

Your only sin is

forgetting who you truly are.

You are not a frail and trembling leaf.

You are the whole tree.)

Pač, čudovito!

Zdaj pa le sledi svoji narav in bodi usklajena z njo. Čudovita si!

Ljubek ljubeč srčkan pester bogat miren blažen razkošen razigran harmoničen hvaležen navihan iskriv sočen strasten edinstven pristen slasten dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Sledi svoji notranji naravi!

DARILO SEBI

 Lepo je, da si me sabo ne delimo samo negativnih občutkov, ampak pokličemo prijateljico, ko se nam zgodi tudi kaj lepega! To še je bolj sladko doživetje! Potem je sreča dvojna.

Nekje sem prebrala, da če smo v družbi, da je veliko večja možnost, da se bomo smejali na glas. Seveda se smejimo na glas doma tudi, vsaj jaz se. (Vedno se mi zgodi kaj smešnega!) Ampak v družbi je več priložnosti za smeh.

Pa še to je pisalo v knjigi – isti knjigi – da je odpuščanje drugim darilo sebi, da se lahko polno posvetimo temu trenutku. Ali da lahko zdaj v tem trenutku živimo polno. Bom poiskala, samo zdaj mi Bliss (moja mačka), tako lepo leži v naročju in je ne bi rada premikala, ker me greje.

Na to pa niti pomislila nisem, da je odpuščanje darilo sebi!!! Vauuuu! Zdaj bom vsem lažje odpustila! No – z lahkoto! Vsem želim odpustiti! Vem sem pripravljena odpustiti!

Sem pa se spomnila še nekaj! Imam čudovito knjigo na čakanju, ki sem si jo pustila čisto za na konec! To je knjiga, ki je tako lepa! Tako slastna! Tako sočna! Tako polna pristnosti, da mi čisto odpre srčno čakro! Komaj že čakam, da jo začnem brati. Čisto malo še imam do konca te zadnje. Potem pa še imam eno. No, potem pa se je bom lotila!

Zdaj pa branje v kopeli!

Ti mi tudi kaj uživaj!

Imej se rada!

Ljubeč navihan pester pustolovski sočen bogat harmoničen prijateljski zabaven iskriv iskren hvaležen razkošen miren slasten blažen dan poln božanskega obilja!

Prijateljica me je opomnila, da so prijateljice kot dragocena mreža, ki nas drži skupaj. Skupaj svetimo še bolj močno in svetloba se pretaka še bolj na vse! Lažje je svetiti, ko svetimo skupaj! prijateljstva so dragocena!

FANTASTIČNO

 Rada imam lepo življenje. Rada imam svoje življenje, ki je lepo. Rada imam sploh življenje.

Danes se bom malo razvajala.

Berem knjigo Carlos Casteneda – Potovanje v Ixtlan in v njej mu da vrač predlog, da namesto, da verjame lažem, kako je nič vreden in podobno – da si osem dni laže nasprotno, kako je dragocen in se hvali. Mogoče ni bilo čisto tako, ampak nekako tako pa je res bilo.

Prej sem zlagala drva na kup in sem se tako pohvalila. Počutila sem se odlično! Izjemno! Fantastično! Kar dobila sem krila! Če so oboje laži – negativno in pozitivno o nas (ker smo vsi unikatna zaključena celota, brez da bi nas bilo treba soditi ali povzdigovati – vsi smo del Boga – kot nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley) – zakaj se ne bi torej hvalila in se počutila dobro!?!

Deluje enako kot hvaležnost! Počutim se dobro in prav zabavno mi je bilo! Bom se še malo pohvalila, kaj malo, bom se še hvalila, pa povem, kako bo po osmih dneh. Verjetno ne bom tega več potrebovala! Je pa res super občutek!

Kako se pa lahko ti danes pohvališ? Povej si kaj lepega, ali pa si sploh nič ne povej!?! (Vseeno pa ni dobro kopičiti negativnih čustev. Daj jih ven v dnevniku ali v klepetu s prijateljico ali kakorkoli ti pomaga!) Ne bomo barvali čez resnična občutja, samo malo se povalimo, no ne malo, pohvalimo se!

To bo blagodejno vplivalo na nas!

Uživaj mi!

Lepa si!

Ljubeč pristen ljubek navihan miren sočen slasten sijoč harmoničen hvaležen radodaren razkošen iskren bogat blažen zabaven dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se! Imej se rada! Že zdaj si čudovita! Izjemna si!

 

ZDAJ TAKOJ

 Res imam lepo življenje. Počasi grem brati naprej knjigo, sem že na tretjini, kar je izjemno. Zdaj me še pa bolj zanima, kaj se bo zgodilo. Vem, da se bo kaj dobrega! Kar pričakujem. Zdaj pa je malo mučno.

Kaj ni vedno tako v življenju? Nisem še točno tam, kjer bi rada bila. (Mislim, da nikoli ne bom, ker imam res bujno domišljijo!) Nisem pa tudi več ne v čistem dreku. Lahko torej zdaj – vsi moji dvomi, slabo razpoloženje, sitnoba in ostale podobne neumnosti – odidete?! Zdaj takoj! Mislila sem ZDAJ takoj!

Kako me včasih ujame val negativnosti. Kako sem naveličana tega! potem me kar ohromi! Ne bom se več dala! Mi pa pisanje definitivno pomaga, ker že imam smeh na ustnicah in se že počutim boljše!

(Mrači se. Roža gre počasi spati. Že zvija liste in mi šumi v ozadju.)

Ampak danes se ne dam mraku! Čudovito življenje imam! Danes se ne dam temi!

Vsega imam dovolj! Pijem dober čaj, pišem, sedim pred toplim ognjem. Naredila sem si kopel. Obeta se mi branje. Mačka Bliss lenobno spi raztegnjena čez pol sedežne. Jutri praznujemo!

Kako se mi lahko pri tako dobrem življenju vsiljujejo mračne misli?! Ne vem! Spokajte! Kaj imam od tega?! Mraka!?! Mračnost. Mi je domača?! Se v njej dobro počutim?! Se ne rabim potruditi za svojo srečo?! ne rabim izbirati!? Kaj še vse! Kar na dan z besedo! Ne bodi sramežljiva zdaj! Povej mi vse! Lahko sem tečna. Lahko sem žalostna. Lahko sem nadležna. Lahko sem cinična. Nič ne rabim spremeniti. Lahko se smilim sama sebi in sem žrtev. Tako se gladko izogibam novim (mogoče malo neprijetnim) situacijam.

Kaj pa izgube!!!!!!!!!?????!!!!

Odpovedujem se resničnemu pristnemu življenju!!!!!!

Vse je odločitev! Danes se odločam za srečo! Mrak stran! Tudi če sem te povabila, obiskov je konec! Gremo! Stran! Spokaj od kod si prišel! Gremo! Gremo!

Kjer je luč, svetloba, sonce – ni prostora za mrak!

Uživaj mi!

Ljubek sončen ljubeč srečen sočen srčkan miren slasten strasten sijoč harmoničen hvaležen razkošen blažen bogat zanimiv pustolovski dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se! Sprejmi svojo svetlobo! Veličastna si!

ZDAJ!!!

 Danes je čudovito izjemno življenje – tukaj in zdaj. Ni ga več treba čakati! Izjemno je in veličastno! Tako kot tudi ti (pa jaz).

Nekaj v meni se upira sreči. Vsaj mislim. Iz navade, mogoče. Že po naravi sem bila vedno bolj srečna in lahkotna. Res pa je tudi, da sem se poglabljala v vprašanja, ki so me zanimala.

Kaj je smisel mojega življenja?

Vem, da sem včasih občutila neko prelivanje ali rušenje zavesti. Težko opišem. Vse me je posrkalo vase. Ne želim se več upirati, da bi bila nekaj, kar nisem! Želim se sprejeti! Želim se imeti rada! želim zacveteti!

Zdi se mi, da tako dolgo odraščam, pa še vedno nisem prav odrasla. Še vedno se razvijam. Pa to bo verjetno trajalo vso življenje, tako da boljše, da se sprijaznim. Zares. Tudi drevo ne pride do točke, ko reče, da je pognalo vse svoje liste v tem življenju. Zato jih pusti na sebi in ne poganja več novih. Vsako sezono pridejo novi poganjki, novi listi. Tudi iglavci ženejo vedno znova. Če ne drugega, vsaj vršičke!

Ja nič! Sprijaznila sem se! Vedno sem v procesu.

Lahko pa se vsaj sprejmem, da uživam v njem.

Lahko pa se vsaj imam rada, da še bolj polno občutim radost življenja.

Tako žalostno se mi zdi, da se moram pri teh letih, še vedno ukvarjati z ljubeznijo do sebe in sprejemanjem. Ampak boljše pozno kot nikoli.

Vaja dela mojstra, mojster pa dela vajo. Pa dodaja izboljšave. To sem nekje prebrala nedolgo tega.

Torej sem v naravnem procesu. Mislim pa, da se na nek način upiram rasti v meni, ker me je strah. Kaj pa, če bi vedela, da me čaka izjemna prihodnost?! Lahko se sprostim! Moja prihodnost je čudovita! Kljub vsej rasti in spremembam, pa si želim uživati točno tu – kjer sem. V tem čudovitem trenutku. Naj narava v meni vodi proces radostnega spreminjanja na še boljše življenje. Mislim, da bom prenesla. Vem, da bom prenesla.

Rada se imam.

Jaz sem dovolj!

Uživaj mi, čuj!

Ljubeč navihan naraven bogat miren razkošen razigran pester zanimiv pustolovski harmoničen iskren pristen edinstven dan poln božanskega obilja!

Sprejmi vse dobro, kar ti življenje ponuja!