Rada imam lepo življenje. Rada imam svoje življenje, ki je lepo. Rada imam sploh življenje.
Danes se bom malo
razvajala.
Berem knjigo Carlos
Casteneda – Potovanje v Ixtlan in v njej mu da vrač predlog, da namesto, da
verjame lažem, kako je nič vreden in podobno – da si osem dni laže nasprotno,
kako je dragocen in se hvali. Mogoče ni bilo čisto tako, ampak nekako tako pa
je res bilo.
Prej sem zlagala
drva na kup in sem se tako pohvalila. Počutila sem se odlično! Izjemno!
Fantastično! Kar dobila sem krila! Če so oboje laži – negativno in pozitivno o
nas (ker smo vsi unikatna zaključena celota, brez da bi nas bilo treba soditi
ali povzdigovati – vsi smo del Boga – kot nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley)
– zakaj se ne bi torej hvalila in se počutila dobro!?!
Deluje enako kot
hvaležnost! Počutim se dobro in prav zabavno mi je bilo! Bom se še malo
pohvalila, kaj malo, bom se še hvalila, pa povem, kako bo po osmih dneh.
Verjetno ne bom tega več potrebovala! Je pa res super občutek!
Kako se pa lahko ti
danes pohvališ? Povej si kaj lepega, ali pa si sploh nič ne povej!?! (Vseeno pa
ni dobro kopičiti negativnih čustev. Daj jih ven v dnevniku ali v klepetu s
prijateljico ali kakorkoli ti pomaga!) Ne bomo barvali čez resnična občutja,
samo malo se povalimo, no ne malo, pohvalimo se!
To bo blagodejno
vplivalo na nas!
Uživaj mi!
Lepa si!
Ljubeč pristen
ljubek navihan miren sočen slasten sijoč harmoničen hvaležen radodaren razkošen
iskren bogat blažen zabaven dan poln božanskega obilja!
Sprejmi se! Imej se
rada! Že zdaj si čudovita! Izjemna si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar