Danes sem
dobila navdih, da bi šla na kavo na neko posebno mesto. Rada grem tja, samo zdaj že en čas nisem bila. Čas je. Za ledeno kavo s sladoledom. To mi je v veselje.
Seveda sem
tudi brala. Zanimivo se mi zdi, da so se dobivale same avtorke pozitivnih
navdihujočih knjig. Enkrat na teden, da so se potem pogovarjale o praktičnih
primerih, kako integrirati srečo v vsakdanje življenje. To je potem samo
praksa. Drug pogled.
Tako kot kovanec. Imaš ga v rokah. Lahko gledaš številko ali
slikico na drugi strani. Kaj bomo gledali danes? Kaj bom gledala danes?
Lahko cenim
vse blagoslove, ki mi jih daje življenje, ta dan. Lahko pa strmim v tiste
malenkosti, ki niso mogoče šle tako dobro. S tem, ko se osredotočam na to,
postajajo samo še večje in bolj moteče. Čas je za usmerjanje svoje energije. Sploh v tisto, česa bi rada še več. Čisto enostavno. Čisto logično.
No, prej sem
malo zašla s teme. Bile ali bili so sami taki, ki razumejo pomembnost fokusa na
pozitivno. Vseeno pa je še bolj pomembno, da imajo stalnost. Vsakdanjo prakso. Nič
ne pomaga, če samo vem, živim pa ne tako. Če si one ali oni želijo sestajati, da
si delijo izkušnje in si izostrijo fokus, ki so strokovnjakinje ali
strokovnjaki na tem področju, kaj šele mi! Mi še to bolj potrebujemo!
Želim si
hoditi v tako skupino in se tam pogovarjati. Kaj če bi naredili eno tako v
Mariboru? Srečnice v sredo. Ali kaj takega. Sredina SREČAnja. To bi bilo zanimivo. Čas je za akcijo.
Ljubek sijoč dan poln srčnosti!!!
Cmok! Objem!!!
P.S.: Življenje te ljubi!!! Kdaj se dobimo? Za SREČAnja!?
Ljubek sijoč dan poln srčnosti!!!
Cmok! Objem!!!
P.S.: Življenje te ljubi!!! Kdaj se dobimo? Za SREČAnja!?