Če bi vedela...

Prijaznost se preliva skozi mene. Vedno sem bila prijazna. Vedno sem bila bolj optimiska. Veno sem na življenje gledala bolj lahkotno. To sem jaz.

Kolikorat so me želeli spreminjati, da ni primerno. Vem. Drugi so drugačni. V tem je našla lepota. Zdaj pa je moj čas, da sem lahko vse, kar sem v polnosti. Razkošje.

Občuteim svobodo, da sem končno lahko to, kar sem. Dajem si dovljenje. Saj vem, kaj me je osvobodilo.

Tisto, ko se bojim kritik drugih, je v resnici samo moj prestrašeni gals.

Je pa še drugi glas v meni. Gals ljubezni. Ta pa mi nežno prigovarja. Zaupaj. Zmoreš. Ti si ljubezen. Ti zase veš. Živi svoje žiljvnje po svoje. Živi svojo srečnost. Živi svoje sanje. Bodi, kar si v polnosti. To je moje. To je moja radost. To je moje uresničevanje. V polnosti. Ljubko je tukaj.

Danes bom pogledala za kakšen dopust. Ker lahko in ker si želim. Čas je, da si kaj uresničim. Zase. Za svoje življenje. Moje življenej je lepo in popolno. Zdaj v tem trenutku. Zdaj jsi ga ustvajram po svoje. Zdaj si ga ustvarjam kot si ga želim.

Samo jaz za se vem, kaj je meni pomembno. Samo jaz za se vem, kako naj bi živlea. Če bi vedela, kako bi danes živela ta dan?

Če bi vedal, kako bi živela svoje življenje?

Ljubek pristen dan!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Danes živimo po svoje!? Bo šlo!?