sobota, 30. november 2019
Poslušam svoje srce: Kako si kaj danes moja draga, moj dragi?
Poslušam svoje srce: Kako si kaj danes moja draga, moj dragi?: Kako si kaj danes moja draga, moj dragi? Res bi se ti rada zahvalila, da mi stojiš ob strani. Cenim, da si vzameš čas, da prebereš vse ...
Kako si kaj danes moja draga, moj dragi?
Kako si kaj danes moja draga, moj dragi?
Res bi se ti rada zahvalila, da mi stojiš ob strani. Cenim,
da si vzameš čas, da prebereš vse drame in navdušenje, ki ga doživljam.
Res ti hvala!
Cenim to!
Pisanje je vedno bilo tisto nekaj, kar mi je dajalo večjo
povezanost s smislom, z ozadjem. Odstranitev od strahov in povezovanje z
ljubeznijo. Kako bi ljubezen gledala na to? pisanje mi odstrani vse sence, ki
motijo dostop do sonca in svetlobe.
Zdaj imam tako lepo solno lučko! Tako jo obožujem! Mislim,
da mi je bila namenjena! Prav lepo mi je, da ko zunaj taka megla, meni pa
utripa v kotu plamen oranžnega! Malenkosti me osrečujejo!
Kaj pa je tvoja zgodba?
Kaj so tvoje strasti ustvarjanja?
Ne glede na vse, je samo zgodba, ki jo lahko spremenimo, če
jo želimo. Tu mislim predvsem na svojo. Imam prepričanja, ki me kot magnet
vlečejo v staro. Saj lahko to razmagnetim. Mislim pa, da ni hitrih rešitev. Samo
vaja. Samo mojstrstvo utrjevanja. Tako kot sem zdaj desetletja utrjevala, kaj
vse nisem in kaj vse ne zmorem, tako lahko zdaj vadim drugače.
Mislim pa, da mi je zadnje čase bolj pomembna milina. Nežnost.
Pozornost. Občutki. Sočutje. Razumevanje.
Tudi če mi ne gre, pa kaj. Bo pa šlo drugič. Ali tretjič. Želim
si vzpostaviti bolj prijateljski odnos s svojimi spremembami.
In še to!
Spremembe!
Dobre so. Vse spremembe so dobre!
Saj drugačen ne more biti! Če pogledam drevje ven, kako se
je okronalo v zlate odtenke in kako jih spušča zdaj proti tlom. Listje je kot
preproga najlepših barv.
Zakaj pa se potem jaz tako oklepam starega. Listje pade. Naj
pada!
Moja draga! Moj dragi! Ljubek sijoč pristen srčkan unikatno
lep zlat dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Objemimo svežino v sebi! Naj bo najlepši dan do zdaj!
petek, 29. november 2019
Poslušam svoje srce: Nikoli nismo v pomanjkanju...
Poslušam svoje srce: Nikoli nismo v pomanjkanju...: Kako lepa svetloba je zasijala skozi meglo. Kot bi vse žarelo v belini. Kot bi bili v oblaku moke in bi vsak delček odseval svetlobo! Kako l...
Nikoli nismo v pomanjkanju...
Kako lepa svetloba je zasijala skozi meglo. Kot bi vse
žarelo v belini. Kot bi bili v oblaku moke in bi vsak delček odseval svetlobo! Kako
lepo! rada imam vse to! Rada imam naravo! Rada sem del nje. Rada sem v njej. Kakorkoli!
Dnevi so, ko sem si prav morala privoščiti popoldansko
kratko dremanje. Kako pa to prija. Malo sem zaprla oči. Samo malo. Pa sem potem
tako kot mucka zaspala na sedežni garnituri. Mogoče pa sem mačka, samo v
človeškem telesu. Kako razkošje je, da lahko delam, kar si zaželim! Pravi luksuz!
Nikamor mi ni treba! Samo sem! Prav super se počutim! Prav obožujem to obdobje!
Kako dragoceno mi je!
Kdo bi si mislil, da je megla lahko tako čarobna!
Sicer pa je vse čarobno, če gledamo na to tako!
Vse je ali čarobno ali čarobno. Odvisno, kako se odločimo?!!
Dnevi so, ko sem si prav morala privoščiti popoldansko
kratko dremanje. Kako pa to prija. Malo sem zaprla oči. Samo malo. Pa sem potem
tako kot mucka zaspala na sedežni garnituri. Mogoče pa sem mačka, samo v
človeškem telesu. Kako razkošje je, da lahko delam, kar si zaželim! Pravi luksuz!
Nikamor mi ni treba! Samo sem! Prav super se počutim! Prav obožujem to obdobje!
Kako dragoceno mi je!
Kako zanimivo, da nam je dano dovolj kisika, da smo živi. Vedno.
Nikoli nismo v pomanjkanju kisika. Kaj če bi zaupali, da nam je dano tudi vse
drugo? Da je tudi za vse drugo poskrbljeno. Verjetno je. samo ne dopuščamo, ker
želimo s svojim malim sitnim egom vse nadzorovati in sami urejati. Kaj če pa
je res za vse poskrbljeno. V resnici je! Zato, ker če bi jaz skrbela za pretok
krvi, bi bilo odvisno od mojega trenutnega navdušenja. Saj delam redno na sebi.
Tu pa tam pa si privoščim počitek od vsega in zapravljam čas. In tako dobro
dene! To pa je pravo razkošje! No, potem verjetno več ne bi kri krožila. Ali pa
bi mogoče kak dan pozabila, da moram kaj narediti. Sigurno bi se kaj
zakompliciralo. Hvaležna sem, da je za to poskrbljeno. Tudi Zemlja je v svoji
tirnici, sonce je spet vzšlo. Brez moje pomoči. Torej če je za tako velike in
pomembne stvari poskrbljeno, zakaj ne bi bilo zame!?
Danes to dopuščam. Dopuščam, da Univerzum ljubeče skrbi zame.
Moja naloga pa je, da sem čimbolj srečna, ker takrat sem resnično pretočna za
božansko!
Ljubek srčkan poln navdušenja dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Čarobnost je v zraku. Čutiš ta sijaj čarobnosti, ki te
obdaja?! Zdaj!!!
četrtek, 28. november 2019
Poslušam svoje srce: Moja draga! Moj dragi! Ti veš zase!
Poslušam svoje srce: Moja draga! Moj dragi! Ti veš zase!: Kako dnevi minejo. In ti dnevi so potem eno leto. Pa dve in zdaj do mojega rojstnega dneva že kar nekaj desetletij. Kako zanimivo! In zastra...
Moja draga! Moj dragi! Ti veš zase!
Kako dnevi minejo. In ti dnevi so potem eno leto. Pa dve in
zdaj do mojega rojstnega dneva že kar nekaj desetletij. Kako zanimivo! In zastrašujoče.
Dnevi, ki so mi namenjeni, se vedno bolj manjšajo in manjšajo. Ni jih več
nešteto. Ali vsaj ne toliko, kot takrat, ko sem bila otrok. Kaj če še imam samo
naprimer za to življenje deset tisoč dni!?
Bi delala, kar zdaj delam?
Bi zapravljala čas z neumnostmi?
Kaj bi pa res delala?
S kom bi se družila?
Kaj bi ustvarjala?
Kaj pa bi mi bilo resnično pomembno?
Mislim, da je samo en dan. Tako kot danes. Pa ni!
Kako ga lahko cenim? Kako ga lahko bolj cenim? Kako lahko
največ naredim iz njega?
Danes je en dan, ki odloča o naslednjih. In če bi vsak dan
dala maksimalno od sebe, bi potem moje življenje tako izgledalo.
In nikoli ni prepozno. Tudi če čez tri dni umrem, bom vsaj
živela bolj polno.
Čakaj, zdaj pa je že malo preveč drame!
Si upam bolj poslušati svoje srce? to mi je pomembno! Si upam
bolj živeti po svoje? Jaz zase vem, kako bi živela?
Kaj če bi danes res živela na polno? Kaj me zadržuje?
Mislim, da imam varnostno mrežo, jutrišnji dan. Kaj pa če je
to vedno jutri?! In jutri ni nikoli na koledarju!
Jutri ostane jutri!
Kaj če bi se danes spoštovali vsaj toliko, da bi poslušali
sebe? Da bi si ustvarili dan, kot si ga želimo! In poslušajte svoje srce pri
tem! Ne tako, kot mislimo, da si ga želijo starši za nas, ne tako kot si ga
družba želi za nas, ali prijateljica. Bodimo pogumni! Kaj je tisto, kar bi
resnično nas razveselilo iz vsega srca? Moja draga! Moj dragi! Ti veš zase! Danes
pa je dovolj odlašanja. Kaj bomo spremenili? Kaj bomo dodali ščepec ljubezni
temu dnevu? Bomo mu dodali ščepec srčnosti?
Vse je tukaj, da je nam v prid. bodimo tudi mi na naši
strani. poslušajmo se. Karkoli je prav za nas, je prav za nas. srce naj nas
vodi! Vedno!
Ljubek sijoč pristen srčkan poln ljubezni dan!
Rada te imam!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je polno ljubezni! Ne zavračajmo je več!
sreda, 27. november 2019
Poslušam svoje srce: Ljubim vsak trenutek dneva
Poslušam svoje srce: Ljubim vsak trenutek dneva: Danes pa je samorog izbiral barve za nebo, ker so v rožnati barvi, kot njegova griva! Res je lepo! oblaki so kot dolge vzporeden črte na neb...
Ljubim vsak trenutek dneva
Danes pa je samorog izbiral barve za nebo, ker so v rožnati
barvi, kot njegova griva! Res je lepo! oblaki so kot dolge vzporeden črte na
nebu. Popolnost!
Ali ne tako grobo, in ne ruka tako kot na makedamski cesti. Sploh
ne vem, kako zelo mi pomaga. Samo čutim, da mi usta vleče v nasmeh. Čutim, da
mi življenje pripravlja vsak trenutek zaroto, ki je popolnoma v skladu z mojo
dušo. Popolnoma v skladu s tem, kar si želim. Vse me vedno bolj in bolj vodi k
tej čarobnosti življenja. Zdaj!
Rada imam jutra. Rada imam tudi meditacijo, ker mi krepi moj
čustveni imunski sistem, da mi vse teče bolj lahko.
Ali ne tako grobo, in ne ruka tako kot na makedamski cesti. Sploh
ne vem, kako zelo mi pomaga. Samo čutim, da mi usta vleče v nasmeh. Čutim, da
mi življenje pripravlja vsak trenutek zaroto, ki je popolnoma v skladu z mojo
dušo. Popolnoma v skladu s tem, kar si želim. Vse me vedno bolj in bolj vodi k
tej čarobnosti življenja. Zdaj!
Saj so še druge stvari, ki mi pomagajo, da ne ruka tako čez
dan. Velike skale so samo skalice. Pomaga mi tudi moj dnevnik hvaležnosti. Zdaj
ga že res dolgo pišem. Dolgo. Lahko bi stare dnevnike stran zmetala. Samo tako,
da se rešim stare energije. Ali bi jih pa zakopala. Kaj je zdaj s tem! Prav smešno.
Jaz. Lopata. In polno zvezkov.
Čas je.
Vleče me naprej. In vem, da je pravi čas.
Ljubim vsak trenutek dneva.
Kaj sem omenila, da mi pomaga tudi kavica, da cesta ni tako
rukasta? Seveda mi! To pa je moj lep začetek dneva. Zdaj še to napišem, pa si
jo grem skuhati!
Zadnjič pa sem si zaželela malo spremembe. Mislila sem, da
si bom naredila kavo z vanili sladkorjem. In namesto vanilje sem si vsipala v
kavo pecilnega! Takoj, ko se je začela noro peniti, sem vedela, kaj sem
naredila! Noro! Ah!
Noro pa je bilo, da sem pene dol pobrala in jo potem še
spila! Prav čutila sem, kako mi vre v želodcu! Norec! Bilo pa je zabavno!
Ljubek nabit s srčkanostjo dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čarobnost v vseh pogledih! Živim za zdaj
in to je pomembno! In ta trenutek je čaroben!
torek, 26. november 2019
Poslušam svoje srce: Čisto se je zataknilo!
Poslušam svoje srce: Čisto se je zataknilo!: Danes je tako lep dan! Čaroben! Malenkosti štejejo! Želela sem na hitro v mesto in potem hitro domov! Vse na hitro! Z maksimalno rav...
Čisto se je zataknilo!
Danes je tako lep dan! Čaroben!
Potem pa kovanci za modro cono. Dovolj jih imam! Zdaj jih
samo hitro zmečem noter! Zadnjič sem bila prepočasna in mi jih je prej ven
izvrglo. To sem ponovila potem vsaj trikrat. Silil me je! Ampak je potem
uspelo!
Malenkosti štejejo!
Želela sem na hitro v mesto in potem hitro domov! Vse na
hitro! Z maksimalno ravnijo užitka! Listje živo rumene barve je bilo
prilepljeno na moje vetrobransko steklo! Imela sem zlato preprogo listja! Dokler
jih nisem stisnila v trak spodaj! Še vedno živo rumene oker barve!
Kako me pa take malenkosti razveselijo!
Kako sem mislila, da bo prazno v centru? Po kaki logiki!? Začetek
tedna je! In očitno so se vsi odpravili naokoli urediti stvari. Karkoli so
stvari!
Ampak dobila sem prosto parkirno mesto! Kako prikladno,
gospa je ravno zapeljala ven! Dobro, da sem jo imela na očeh, ko je šla proti
avtu!
Potem pa kovanci za modro cono. Dovolj jih imam! Zdaj jih
samo hitro zmečem noter! Zadnjič sem bila prepočasna in mi jih je prej ven
izvrglo. To sem ponovila potem vsaj trikrat. Silil me je! Ampak je potem
uspelo!
Zdaj pa je šlo! Mečem koliko hitro lahko! Na polne! Danes pa
ne boš zmagal! Pa se zašopa! Vse sem noter zmetala, pa nič! Ni želel natisniti
listka! Ni želel vrniti denarja! Nič!
Tako pa je šla zmaga!
Malo sem preložila star račun, da bi denar potisnila noter,
pa nič! Ni trzal! Nič!
Poklicala sem telefonsko številko! Javil se je zelo prijazen
gospod!
Vprašal me je za registrsko, da mi da listek gor, da ne bom
plačala kazni! In vse sem mu povedala, kako je bilo. V tistem pa sredi
razlaganja avtomat vrne približno pol denarja! No, ampak vseeno ni šlo! Čisto se
je zataknilo!
Moram počakati ali lahko skočim za pol ure okoli?
Lahko greste, vam bom nastavil listek!
Tako je bilo! Vse sem uredila tako hitro, še boljše, kot sem
si mislila!
Nazaj grede pa sem videla gospoda, kako mi daje listek za
brisalec.
Jaz sem vas klicala! Hvala!
Moral je ročno odmašiti avtomat!
Pogledam na listek, ki mi ga je zataknil za brisalec!
Še celo uro imam parkiranje! To pa bo dovolj za kavico! Kako dobro!
in potem se šla na kavico z razgledom! Kako sem uživala! Sonce je tako sijalo,
tako je bilo toplo na terasi, da sem bila brez bunde! Uživala sem v prijetnem
ambijentu! Tako dobro sem se imela. Srečala sem še prijazno gospo! Že nekaj dni
sem razmišljala, da bi šla sem na kavo. Zdaj pa se je tako obrnilo, da sem tu!
Kako me pa to veseli! Rada sem polnost in pristnost! Ljubim vsak košček tega
dneva! Vsak trenutek! Ljubim svoje življenje!
Ljubek sijoč pristen srčkan unikatno lep dan!
Cmok!
Cmok!
Objem!
P.S.: Vse je za nas. Vse Vesolje nas želi ljubiti! Dopuščamo?
Danes spustimo malo več sonca navznoter!
ponedeljek, 25. november 2019
Poslušam svoje srce: Kako sem srečna, da sem šla!
Poslušam svoje srce: Kako sem srečna, da sem šla!: Ah, kako je življenje lepo! Neverjeten večer! Nepozaben! Poslušala sem klapo! Klapo Dalmari! Božansko dobro! uživam v vseh pogledih! To pa j...
Kako sem srečna, da sem šla!
Ah, kako je življenje lepo! Neverjeten večer! Nepozaben! Poslušala
sem klapo! Klapo Dalmari! Božansko dobro! uživam v vseh pogledih! To pa je bilo
pravo doživetje!
Bila je ena pesem, ki sem jo tako iskala! Ne najdem je! Tako
lepo poje! Kako ko bo prišla pravi čas, bo prišla, da ve, da obstaja in da
zaupa, da bo prišla ob pravem času!
P.S.: Življenje je čista radost! Vse kar iščemo, že imamo v srcu!
Nikakor da pozabim! To pa je čisto vzdušje! Tako s srcem peto!
Kako dobre pesmi so izbrali! Popolnost! Ljubim vse, kdo so! Tako rada imam vse,
kar sem! To pa je res bilo za dušo! Nepozabno!
Kaj sem napisala, da sem sedela v prvi vrsti? Kako dobro!
Božansko!
Vsa ta milina pesmi, besedil, me je čisto posrkala. Kdo mi
je pel ponoči v postelji? Klape! In kdo me je zbudil?!? Klape!
Bila je ena pesem, ki sem jo tako iskala! Ne najdem je! Tako
lepo poje! Kako ko bo prišla pravi čas, bo prišla, da ve, da obstaja in da
zaupa, da bo prišla ob pravem času!
Kaj to je moja zgodba slučajno!
Ni čudno, da se me je tako dotaknila!
Zraven meje je sedela gospa, ki se nisva poznali. Od prej. Ampak
sva se večkrat pogledali in se nasmejali! Tako dobro je bilo! Pri eni pesmi,
moj lipi andžele se je kar jokala zraven od sreče!
To pa je res bilo doživeto!
Pa še sestro do moje babice sem srečala! Kako noro dobro! In
ima čivavo! Kako zabavno! Baje da je najmlajša v družini! Pozorno sem jo
pogledala! Pa je res imela v kotičkih očeh malo podobnosti z mojo babico. Prišla
je samo zato, da me spomni, kako me ima moja babica brezpogojno rada. Kako me
je vedno imela in še me vedno ima! Čeprav je ni več tukaj!
Prav čutila sem ljubezen v srcu! To je bila moja ljubezen! Prava
radost! Kako sem srečna, da sem šla!
Ljubek sijoč srčkan pristen poln ljubezni dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost! Vse kar iščemo, že imamo v srcu!
nedelja, 24. november 2019
Poslušam svoje srce: To deluje zame!
Poslušam svoje srce: To deluje zame!: Ariel za transformacijo, naj mi pomaga pri mislih. Seveda ni to prašek! To je moj angel. Seveda verjamem v angele! V resnici! Verjamem....
To deluje zame!
Ariel za transformacijo, naj mi pomaga pri mislih. Seveda ni
to prašek! To je moj angel.
In ni mi težko govoriti o bogu. Ni! Ker čutim, da je to
univerzalna resnica. Najvišje dobro v vseh, največja ljubezen v vseh. Eni ga
vidijo skozi krščanstvo, drugi skozi budizem, skozi kaj drugega, ampak je v
resnici resnična povezanost z ljubeznijo v sebi. Torej navadite se na besedo
bog. To je zame dobro. to je dobra beseda.
Seveda verjamem v angele! V resnici! Verjamem. Čutim se posebej
povezano z molitvijo sveti angel. Seveda mi je to bilo dano. Doma so bili
ateisti. Jaz sem imela močno obdobje iskanja Boga v cerkvi. Saj sem ga tudi
našla. Samo ne tam. Ampak v svojem srcu. Bog je zame bistvo. To je zame
povezanost z mojim najvišjim dobrim, z izrazom same sebe v svoji največji
lepoti. Lepoti dušo. Bog je zame povezanost s svojim srcem, intuicijo, notranjim
vodstvom. Tako je!
In ni mi težko govoriti o bogu. Ni! Ker čutim, da je to
univerzalna resnica. Najvišje dobro v vseh, največja ljubezen v vseh. Eni ga
vidijo skozi krščanstvo, drugi skozi budizem, skozi kaj drugega, ampak je v
resnici resnična povezanost z ljubeznijo v sebi. Torej navadite se na besedo
bog. To je zame dobro. to je dobra beseda.
Sami pa si nadomestite to, kako se vi počutite najbolj
usklajeno, najbolj v sozvočju in najbolj pristno v sebi. To je to.
In dovolj je definicij. Sploh mi ni treba pojasnjevati.
To deluje zame.
Včeraj sem spoznala od blizu tako super osebo! Sploh nisem
vedela, da take obstajajo! Kako dobro! noro dobro!
Adijo sem nora! In to v dobrem smislu!
Kaj je bilo to?
Drugačna! Čudna in to v dobrem smislu!
Takoj, ko smo se začeli pogovarjati, smo se začeli
pogovarjati na tako pristnem osebnem področju, kot da se poznamo že sto let! Kar
nisem navajena tolike odkritosti! Noro dobro! kar čutila sem, kako srkam vso to
milino in globine in modrost in uvide. Kar nakopičeno je bilo. To ni bilo mleko
v kavi! To je bila zgoščena smetana! To so bili zakladi srca! Nanizani na
vrvico kot perle na verižici! Adijo, kako bogastvo! To pa sem tako srečna!
Kar malo sem mogla vdihniti!
To pa je res pravi zaklad spoznati tako osebo!
Ljubek srčkan pristen unikatno lep dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je lepo, ko ga živimo pristno! Zaljubljena
sem v svoje življenje! Zdaj!
Naročite se na:
Objave (Atom)