sobota, 18. april 2020
Poslušam svoje srce: Samo bodimo prijazni, ne vemo, kaj se jim dogaja a...
Poslušam svoje srce: Samo bodimo prijazni, ne vemo, kaj se jim dogaja a...: Ptuj, december 2019 Zdaj komaj vem, da je prijaznost pomembna. Saj sem bila vedno prijazna. Ampak prijaznost do bližnjih, ki jih poznam....
Samo bodimo prijazni, ne vemo, kaj se jim dogaja ali se jim je zgodilo...
 |
| Ptuj, december 2019 |
Tako lahko je biti prijazen do sosedov, se kaj pohecati, do prodajalke. koliko pa smo res prijazni do ljubih?
Jih pogledam s tisto toplino v očeh, z milino... ali pa vsaj rečem zanimivo, saj ni vedel, ali vedela, da me je s tem prizadel, prizadela...
Kaj pa prijaznost do sebe?
Se obsojam z vseh strani? Moram biti ideal kot superženska, batman in nindža obenem? In če tudi to vse izpolnim, zamujam za sekundo?
Zakaj?
Zakaj si sama sebi otežujem življenje?
Ljudje so lepi, ker so nepopolni, tako kot jaz. Nepopolnost je lepa.
Zdaj še bolj čutim vsako minuto z ljubimi . hvaležnost v srcu.
Z neljubimi pa jih tudi, blagoslavljam jih, naj gredo po svoje in jaz tudi.
S sabo, kaj pa naj s sabo? Naj še naredim milijon napak in se ob tema zabavam. Nič ne rabim biti, samo jaz sama.
Življenje je popolno - nepopolno! Ga pa vsaj čutim in doživljam kot pustolovščino.
Ljubek srčkano pustolovski dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Bodimo prijazni. Samo bodimo prijazni.
petek, 17. april 2020
Poslušam svoje srce: Pesem moje duše...
Poslušam svoje srce: Pesem moje duše...: Ptuj, december 2019 Pesem si v srcu. Pesem sem v srcu. Enkratna. Neponovljiva. Radost. Pristnost. Pesem, nikoli zapeta. Sa...
Pesem moje duše...
 |
| Ptuj, december 2019 |
Pesem sem v srcu.
Enkratna.
Neponovljiva.
Radost.
Pristnost.
Pesem, nikoli zapeta.
Samo ti jo lahko živiš.
Samo jaz lahko živim svojo.
Vsak izživi svojo.
Če ne ostaja in bo ostala neizpeta. Zaledenela. Zakopana.
Nič ne bi bilo hujšega, kot če umrem s to pesmijo v srcu.
Zato jo pojem. Vesno bolj glasno. Vedno bolj po svoje. Vedno bolj pristno. Kvaliteta je mogoče slaba, note, kaj pa vem, kaj so note, je pa pesem moja. Meni prinaša radost.
Zdaj sem se spomnila na Miša Kovača. Tako rada imam njegove pesmi. Pa če prav jih pojem brez posluha ali s posluhom in čudnim glasom, mi je to v največje veselje. To je pesem moje duše!
Zdaj pa ti!
Kaj je tvoja pesem srca?
Zapleši skozi življenje. Zate je tukaj. Darilo tebi. Ta dan. Ta ura. Ta minuta. Ta trenutek.
Ljubek zabaven navihan radosten igriv vesel pristen dan v ritmu muzike za ples!!!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je drzna pustolovščina ali nič! Naj bo tvoja - tvoja pustolovščina!
četrtek, 16. april 2020
Poslušam svoje srce: Preusmerjanje...
Poslušam svoje srce: Preusmerjanje...: Ptuj, december 2019 Danes je dan! Karkoli sem si želela početi, zdaj imam čas. Zares čas. Pa saj sem ga vedno imela. Samo izbirala sem...
Preusmerjanje...
 |
| Ptuj, december 2019 |
Karkoli sem si želela početi, zdaj imam čas. Zares čas. Pa saj sem ga vedno imela. Samo izbirala sem si ga natrpati z neumnostmi.
Zdaj komaj vidim, da ne gre za stvari. Materializem. Saj sem vedno vedela, ali vsaj slutila.
Zdaj vem, da gre za povezavo. Za smeh, za radost, za igrivost, za veselje, za globine, za nasmeh iz srca, toplino, srce...
Res je, da je pomembno, da vidiš s srcem. Ali, da gledaš s srcem. Potem je vse drugače. Kot bi rekel Mali Princ.
In stvari, ki so zares pomembne, niso vidne z očmi. tisto, kar je res pomembno, ostane očem nevidno.
drobna vez, ki postaja vedno bolj močna. Mostovi, ki jih gradimo. Od srca do srca. Ali pa jih rušimo, ker zaupam, da bodo prišli novi svetovi, do katerih si želim graditi mostove.
s kom si želimo graditi mostove? V katero smer si želimo graditi mostove!?
S kom in v katero smer gradim mostove naj odloča moje srce. To je vedno pravi kompas zame. Zdaj pa še bolj.
Tako sem hvaležna za vse ljudi v mojem življenju. Zaradi njih je moje življenje še bolj bogato.
Ljubek sijoč pristen igriv sijajen svileno čipkasto zabaven radosten zabaven dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista pot srca. Ali preusmerjanje na njo...
sreda, 15. april 2020
Poslušam svoje srce: Vedno je izbira!
Poslušam svoje srce: Vedno je izbira!: Kako kaj? Smo se že navadili na novo normalno? Upam, da na boljše! Lahko se počutim točno tako kot izberem. In želim se počuti...
Vedno je izbira!
Kako kaj?
Smo se že navadili na novo normalno?
Upam, da na boljše!
Lahko se počutim točno tako kot izberem.
In želim se počutiti dobro!
Vedno je izbira!
Gledala sem tako dober in smešen italijanski film. Zdaj sem
na nemški komediji! Prav zabavno je!
Sama se odločam, na kaj se bom osredotočala. Želim se
počutiti dobro, zato bom tega več izbirala.
Čisti užitek. Čaj. Komedija. Zvezde še čakam. Saj bodo. Če ne
pa je tako tudi lepo.
Lahko bi nadaljevala tečaj. Naprej. Točno, da bi lahko. Vsaj
čas imam. Zdaj. Za zdaj.
Prav prija mi izolacija od vsega. No, saj poročil že tako
prej nisem gledala, zdaj pa jih tudi ne. Zakaj bi se prepustila vsemu strahu in
negativizmu? To povečuje gledanost in nikoli ni tako tragično kot se prikazuje.
Raje imam komedije. In vsaj jaz se po njih boljše počutim. Vsaj
to lahko naredim zase.
Ljubek sijoč pristen srčen srečen zabaven dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je lepo. Zdaj!
torek, 14. april 2020
Poslušam svoje srce: Nežno vabilo intuicije...
Poslušam svoje srce: Nežno vabilo intuicije...: Lepota je čisto vsepovsod okoli nas. Vse te radosti. Vse te raznolikosti. Prav čutim. Zdaj pa bo lepota v kavi. To tudi je moja lepota....
Nežno vabilo intuicije...
Lepota je čisto vsepovsod okoli nas. Vse te radosti. Vse te
raznolikosti.
Prav čutim. Zdaj pa bo lepota v kavi. To tudi je moja
lepota. Razvajanje. La dolce vita. Ali samo dolce vita.
To si želim izkusiti. Želim se pa tudi gibati. V ritmu pozibavanja,
gibanja ramen, lahkotno, a hkrati pestro hitro. No, ne preveč. Saj ni to neki
tek na kratke proge. Maraton je.
Kako si lahko ustvarim bolj radosten dan danes?
Včeraj sem gledala smešne mačke in pse. Kako so prisrčni! Tako
so ljubki. Prav rada jih pogledam. Vedno pa se smejim na glas! To mi tako
poživi telo! Na polne!
Kaj ni življenje na nek način komedija? Vse se dogaja
natančno tako, kot nismo pričakovali?
Kaj če bi se bolj poslušala?
Vedno je tisti trenutek, ko vem, da nekaj ni zame. Malo,
drobno opozorilo – ampak ker je logično in se mogoče vsem zdi logično, še
vseeno ni dobro zame. Ampak ponavadi grem naprej in naredim bedarijo. Ampak nič
zato, ker se učim poslušati sebe. Več bedarij, kot bom naredila, prej se bom
zbudila iz spanca Trnuljčice.
Intuicija je kot drobno vabilo. Najprej nas narahlo poboža,
potem nas spotakne, potem pa že letijo opeke iz neba. Takrat si pa ne morem več
lagati. Zakaj ne bi poslušala nežnega božanja. Zavedanja, da jaz zase vem. Ker vem.
Zdaj pa samo tako uresničujem.
Ljubek sijoč pristen igriv nasmejan zabaven prisrčen srkčan
dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te vodi skozi intuicijo. Prisluhni nežnim
vabilom…
ponedeljek, 13. april 2020
Poslušam svoje srce: Prisluhnem svojemu telesu...
Poslušam svoje srce: Prisluhnem svojemu telesu...: Kaj če bi med temi prazniki ali vsaj po praznikih res nahranili naše telo s tem, kar potrebuje? Naprimer s sadjem, ali vodo, ali solato al...
Prisluhnem svojemu telesu...
Kaj če bi se več smejali, da bi dajali telesu lahkotnost? Da
bi mi bili lahkotni?
Če je dobro in se občuti dobro, čutimo lahkotnost.
Čutim lahkotnost v srcu, simfonijo. Pesem. Sinhronost z
mojim bitjem, dušo. Veselje. Radost. Smeh od znotraj.
Vse v meni je zadovoljno.
Kaj če bi res telo vprašali kaj si želi, kaj potrebuje?
Kaj si želi obleči?
Danes me je presenetilo z ogovorim, da si želim obleči
svileno srajco in trenerko, ki sta enako lepe rožnato losos barve. prav odlično
se počutim v tem. In seveda v rdečih nogavicah. Lase pa imam spuščene.
Kaj če bi res prisluhnili svojemu telesu...
Kaj če bi nehala slediti vsem, kaj bi naj, kaj bi bilo dobro
in kaj priporočajo!!!??!!! Kdo? Kaj me poznajo? Pa tudi če me, me ne v resnici.
Samo jaz poznam svoje odzive telesa. Samo jaz čutim nežnost govorjenja in
šepetanja, kar mi je všeč in kaj mi ugaja. Zdaj pa je čas, da temu prisluhnem. Zares.
Ker se občuti dobro. in kar se občuti dobro, je zame dobro! danes spoštujem
sovje telo in ga poslušam.
Ljubek sijoč pristen igriv srčkan radosten dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: mene telo vabi v ples, kaj pa tebe? Kaj si želiš? Prisluhni.
Ti si darilo svetu s svojo pristnostjo.
nedelja, 12. april 2020
Poslušam svoje srce: Izbiraj sebe vsak dan sproti!
Poslušam svoje srce: Izbiraj sebe vsak dan sproti!: Lepo mi je tukaj! Z vsem srcem sem to, kdo sem! vedno bolj in bolj! Kaj so vaše sanje? Čakaj! Bodimo malo bolj osebni! Kaj so tvo...
Izbiraj sebe vsak dan sproti!
Lepo mi je tukaj! Z vsem srcem sem to, kdo sem! vedno bolj
in bolj!
Kaj so vaše sanje?
Čakaj! Bodimo malo bolj osebni!
Kaj so tvoje sanje? Jih izbiraš vsak dan sproti? Ali še bolj
pomembno, jih živiš vsak dan sproti? Kako kaj tvoje življenje? Gre v smeri
sanj?
Živim jaz kaj svoje sanje?
Malo po malo. Vedno bolj. Sploh pa je mogoče, vedno bolj mogoče,
da se res uresničujejo. Zaupam. Pripravljena sem zaupati. Pripravljena sem
verjeti.
Čakaj! Stop!
Saj ne gre za vero. Gre za izbiro. Vsak dan živim v smeri
svojih sanj. In tako se uresničujejo. Ne prinese mi jih dobra vila na pladnju. Ali
zagrmi in padejo z neba.
Dobro. Zdaj če mislijo tako priti, ne bom jezna. Ampak!
Najprej se povežem v mislih s svojimi sanjami, potem pa
stopam naprej. Korak za korak. V blato, v prah, po vročem asfaltu!
Čakaj! Stop!
Zdaj pa to že spreminjaš v pravo dramo!
Kaj pa če stopam naprej kot po travici, kot po mehkem mahu. Ptički
pojejo in sonce sije! Tako naj bo! Tako je!
Ljubek sijoč unikatno lep zabaven dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čarobnost. Zdaj! Igrivost vas vabi!
Naročite se na:
Objave (Atom)