Lepota je čisto vsepovsod okoli nas. Vse te radosti. Vse te
raznolikosti.
Prav čutim. Zdaj pa bo lepota v kavi. To tudi je moja
lepota. Razvajanje. La dolce vita. Ali samo dolce vita.
To si želim izkusiti. Želim se pa tudi gibati. V ritmu pozibavanja,
gibanja ramen, lahkotno, a hkrati pestro hitro. No, ne preveč. Saj ni to neki
tek na kratke proge. Maraton je.
Kako si lahko ustvarim bolj radosten dan danes?
Včeraj sem gledala smešne mačke in pse. Kako so prisrčni! Tako
so ljubki. Prav rada jih pogledam. Vedno pa se smejim na glas! To mi tako
poživi telo! Na polne!
Kaj ni življenje na nek način komedija? Vse se dogaja
natančno tako, kot nismo pričakovali?
Kaj če bi se bolj poslušala?
Vedno je tisti trenutek, ko vem, da nekaj ni zame. Malo,
drobno opozorilo – ampak ker je logično in se mogoče vsem zdi logično, še
vseeno ni dobro zame. Ampak ponavadi grem naprej in naredim bedarijo. Ampak nič
zato, ker se učim poslušati sebe. Več bedarij, kot bom naredila, prej se bom
zbudila iz spanca Trnuljčice.
Intuicija je kot drobno vabilo. Najprej nas narahlo poboža,
potem nas spotakne, potem pa že letijo opeke iz neba. Takrat si pa ne morem več
lagati. Zakaj ne bi poslušala nežnega božanja. Zavedanja, da jaz zase vem. Ker vem.
Zdaj pa samo tako uresničujem.
Ljubek sijoč pristen igriv nasmejan zabaven prisrčen srkčan
dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te vodi skozi intuicijo. Prisluhni nežnim
vabilom…
Ni komentarjev:
Objavite komentar