ČAR POVEZOVANJA

 Danes se je peč zakadila in se ne vidi toliko plamenov skozi šipo. Samo bolj na strani. Tako rada gledam v plamene. Ali uživam, ko božam mačko. Ali ko sedim v topli vodi in berem knjigo. Ali kar gledam v plamen sveče. Ali poslušam dež. Ali še malo držim oči skupaj v postelji. Ali ko grem na sprehod in dežne kaplje nežno udarjajo po listih drevesa, da je kot velik tuš za ves gozd. To je simfonija gozda. Ali vse narave. Všeč mi je tudi, ko zjutraj zagledam sonce in se ga polno razveselim. Dvignem roke k njemu in ga pozdravim.

Veliko je čara v meditaciji. Osredotočenem opazovanju. Ni treba skozi letati okoli. Ali biti v zagonu. Lahko se samo malo usedemo in vdihnemo lepote in samo smo. To je dovolj. Mi smo dovolj. Ni nam treba biti skozi v preteklost ali prihodnosti. Čisto mirno lahko vse to spustimo. Saj bomo dočakali prihodnost, ko bo tukaj v tem trenutku. Tudi preteklost smo že doživeli. Sprejmimo jo. Dovolj je bilo. Zdaj pa spustimo. Dala nam je vse, kar nam je imela dati. Lahko tudi spustimo stara prepričanja.

Imela sem neko bolezen, ki mi je toliko dala. Zdaj točno vem, kaj želim. Ne puščam se več toliko premikati v vetru, kot me želijo po nekem skrivnem načrtu. Lahko sem bolj samosvoja. Hvaležna sem tej bolezni in jo ljubim. Osvobodila me je. dala mi je več, kot sem kdaj koli pomislila, da mi sploh kdo ali kaj lahko podari. To je ljubezen. Hvaležna sem ji. In jo hkrati spuščam. Sprejemam. Spuščam. Pripravljena sem se spremeniti. Pripravljena sem ozdraveti. Spuščam vse stare vzorce, ki so to bolezen povabili v moje življenje. Zdaj opuščam vsak odpor in upor, da se ozdravim. Dovolim si ozdraveti.

Vse v življenju mi je služilo. Zaupam v to, da je vse zame. Zdaj pa se osvobajam strahu pred dobrim življenjem. Vem, da je tu, zame. Zdaj.

Najboljše.

Danes odpiram srce najboljšemu!

Ljubek srčkan navihan blažen iskren bogat ljubeč miren harmoničen jasen pristen edinstven navihan osvobojen dober razkošen razigran dan poln božanskega obilja!

Navadi se na dobro v svojem življenju. Naj bo to tvoja stalnica. Najboljše! Sledi svojemu srcu. Samo vse najboljše! (Tu ne mislim krame ali potrošništva. Najboljše v svojem srcu. Izbira je tvoja!)

PRIJAZNA DO SEBE!

 Prebrala sem tako lepe afirmacije!

Zaupam, da sem vredna le dobrega v svojem življenju.

S sabo ravnam ljubeče, se pohvalim, nagradim in sem prijazna do sebe.

Saj ne vem, če so šle točno tako.

Ampak ta pa je sigurno prava!

Želim živeti! (Meditacije so iz knjige Gary Holz. Saj bi jih šla točno prepisati, pa se ne morem vstati, ne ne morem, nočem, ker mi mačka Bliss tako sladko spi na nogah in me greje. Pa še prede zraven. Nebesa! Zelo priporočam knjigo.)

Tako sem si mislila, kdo pa ne želi živeti!

Spomnila sem se besed Suzan Ashley naše meditatorke, ki je rekla, da je revščina izbira, ko nočemo zares živeti. Mislim, da je bilo v takem kontekstu ali nekaj takega. No, pomen je bil tak.

Spomnim se pa tudi meditacije v živo, ko smo držali zrak. Tako dolgo sem ga že zadrževala, da mi je bila prav sila! V sebi sem slišala glas, želim živeti! Želim živeti! Kot mogočno olajšanje! Želim živeti! Vse v meni je klicalo to! Z vsem bitjem. Še nikoli ni bil zrak tako sladek in tako dober, ko sem potem polno zajela tok zraka v pljuča! Napolnil je moje bitje. Takrat sem tudi spoznala, da je zrak edino, kar res potrebujem za življenje.

Res si želim živeti. Pa ne samo to! Želim si živeti pristno! Želim si živeti z vsem srcem! Želim si živeti polno!

Ustvari si čudovit dan in sledi svojemu srcu! to je privilegij!

Ljubeč ljubek navihan razigram harmoničen blažen bogat razkošen razvajalni miren iskren pristen edinstven sočuten prijazen prijateljski romantičen dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu, pot ti prinaša neverjetne darove in milosti! Zaupaj si! Ti veš, kakšna je tvoja pot! Sladka in polna pustolovščin!

POVABILO DOBREMU

 Kako se izogibam hoji po svoji srčni poti? Očitno imam neko predstavo, da se bo nekaj slabega zgodilo, če bom stopala po srčni poti, ker sigurno še ne stopam polno po njej!

Kaj bi lahko šlo narobe? (Tu zdaj prestavim vse svoje strahove, ki so votli in jih od zunaj nič ni.)

Pa začnimo!

Zgodilo se mi bo kaj slabega! Napadli me bodo. Tarča bom. Zmanipulirali me bodo. Izkoristili me bodo. Izžemali bodo mojo energijo! Napadli me bodo z vsem mogočim sranjem!

Pa je kaj od tega res?!

Nič ne more priti v moje življenje, kar ne povabim. Če sem na visoki vibraciji, vstopa v moje življenje vse v visoki vibraciji.

Torej, napadla me bo negativna energija – ne more biti resnično, ker nima vstopa. Mora se dvigniti v ljubezen ali več (kar se ne bo, torej ni strahov), da me doseže.

Kako dobro!

Tudi se ne morem bati izjemno pozitivne energije, ker si me samo poživljala! Točno! Navdihovala! Kaj sem že bila kdaj preveč srečna, tako srečna, da me je že vse bolelo od sreče! Ali da še ne bi mogla biti bolj!!!?! Ne! (Vse me je že bolelo od smeha, to ja! Ampak to je bilo res smešno!)

Torej, če me ne rabi biti strah slabega, ker me ne more doseči in če me ne rabi biti strah dobrega, ker potem postaja samo še boljše – zakaj ne bi točno zdaj v tem trenutku živela še bolj v skladu s svojim srcem!!!?!

Odločitev je moja!

Sledim svojemu srcu! (Sem mislila napisati v dobrem in slabem, pa mislim, da zadnje niti ni del enačbe.)

Odločitev je padla!

Ljubek srečen srčkan ljubeč pristen radosten radodaren lahkoten miren blažen bogat razigran harmoničen hvaležen nagajiv dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se! Imej se rada! življenje je prelepo, da bi odlašala s svojo srčno potjo! Saj veš, kam te vodi srce – prav! Zate najboljše!

PRISTNOST IZRAŽANJA - TUDI V ODNOSU

 Bil je vikend in imela sem kar nekaj časa za branje, kar obožujem! to mi spodbuja moje duhovno vedenje in raziskovanje, poteši mi mojo radovednost, kaj še je vse razen vidnega. Polepša mi življenje in me osrečuje. Močno me zanimajo teme o duši in sledenju svojemu srcu. kako smo lahko v toku Ljubezni in hkrati pristni. Kak služimo Bogu z vsem srcem in je to hkrati v naše največje veselje telesu, umu in duši.

Tako sem že od nekdaj rada raziskovala in se tudi pogovarjala o tem. Moj takratni partner je rekel, da sam ve najboljše zase in da ne rabi nikogar od zunaj, da mu karkoli navdihuje. (Nisva bila več dolgo skupaj, saj so se najini svetovi ločili, ne glede, kako sem se trudila, da se ne bi.)

Potem pa sem včeraj prebrala (Robbie Holz in Christiann Howard: Aboridžinske skrivnosti prebujenja, str.: 57): »Zalotila sem se, da zavzeto branim na novo odkrita prepričanja in se o vsaki novi zamisli prepiram z njim. Bilo je nesmiselno. Poleg tega sem čutila, da so moja nova odkritja nekakšne nežne sadike, ki potrebujejo nego. Zakaj bi jih izpostavljala njegovemu mendranju?

Zato sem počasi utihnila.

Vendar to ni bilo pristno.

In neustavljivo sem si želela biti pristna. Želela sem jasno izraziti svojo resnico in želela sem, da me jemlje resno.

…

Aaon ni bil kriv, če je žele udobno umakniti duhovnost v ozadje najinega življenja – kakor je bilo vse do slej. In jaz nisem bila kriva, če je postajala najpomembnejša stvar v mojem življenju.«

Naprej še piše, kako je od jeze začela drseti v depresijo, še prej pa se je pojavil občutek nejevolje, tudi razočaranja, ker ni bil vsaj vesel, ker me ideje navdušujejo in poživljajo.

Mislim, da sem že preveč zgodbe delila z vami! Pač, čisto me je navdušila in tako sem se počutila tudi jaz. Seveda sem si mislila, da mogoče je on stabilnost in jaz duhovnost. Ampak kakšno partnerstvo je to, če ne moreš razpravljati o idejah, ki te res navdušujejo. Bolj jalovo. Lahko je moški v vseh pogledih, tudi tako,a pokaže zanimanje za moje dogajanja, tako kot jaz za njegovo. To je resnica. Če bi nama bilo namenjeno ostati skupaj, bi še zdaj bila. Ampak bolj močno kot skupaj, naju je vleklo narazen. To je bilo darilo, sem se res lahko raziskovala duhovnost in svojo pristno naravo, da sem se lahko začela izražati na način, ki hrani mojo dušo. Ne se pomanjševati. Nikoli, niti za ceno zveze, ker prej kot slej zbledi, če ni resnično. Ljubezen ni odpovedovanje, ampak še večja rast dobrega drug v drugem.

Ljubezen se občuti fantastično! (Oprah)

Ljubek ljubeč miren harmoničen ognjen pristen sočen razkošen razigran raznolik poetičen edinstven slasten bogat božanski blažen okusen dan poln božanskega obilja!

Življenje je lepo! Ljubezen tudi!

OBILNI BLAGOSLOVI!

 V eni knjigi, ne spomnim se kateri, sem prebrala, da so dobili nenapovedan test v šoli. Dobili so na mizo narobe obrnjen list, ki so ga potem vsi obrnili. Na drugi strani je bila samo črna pika. Potem so vsi morali pisati o tem. Vsi so se kar razpisali o črni piki na sredi strani. To so tudi na glas prebrali. Potem pa jim je učiteljica rekla, zakaj ni nihče pisal o belini lista?

Vsi se tako močno osredotočamo na črne madeže v našem življenju, karkoli je to za nas (zamere, nesporazumi, finančne težave, težave, službo, napake drugih, kaj je kdo rekel…), da ne vidimo vse beline lista, ki pa nas obdaja! Pikica je samo pikica! Vse okoli pa je belina!

Danes zato štejmo svoje blagoslove!

Še nekaj sem prebrala in dobila sem kar solzne oči zraven! Zahvaljevala sem se za čudovit dom, za mačko Bliss, za ogenj v peči, zase! Avto! Za vse!

Pisalo pa je tako (Robbie Holz in Christiann Howard: Aboridžinske skrivnosti prebujenja, str.: 15.):

»Moja ljubezenska zgodba z Garyem? Zagotovo je bila velik del potovanja. Toda izkazalo se je, da je šlo tudi za ljubezensko zgodbo s seboj. Nekje spotoma sem se naučila imeti rada. Hočem reči, resnično rada, z božansko ljubeznijo.

Kako se naučiš tega? najprej sem spustila šipo navzdol in jo začela iskati. Božansko ljubezen? Brž ko jo začneš iskati – jo vidiš vsepovsod. In nato, po obdobju čudenja in navdušenja, se zgodi nekaj nenavadnega. Tisto, kar gledaš, se spremni. Tako ali drugače se zgodi, da ne odpreš le okna.

Odpreš tudi sebe.

In svetloba lije vate.«

Neverjetno. Zdaj ko sem to prepisovala zate, sem komaj spregledala lepoto vsega sestavka. Mene se je dotaknila besedna zveza božanska ljubezen. No ves stavek, ko jo začneš iskati – jo vidiš vsepovsod! Zdaj pa vidim vso lepoto vsega! Neverjetno!

Danes preštejmo vse svoje blagoslove! Čas je, se osredotočamo na belino (svetlobo) svojega življenja in ne drobcene črne pike. Če jo gledaš res od blizu, s povečevalnim steklom, je še večja in bolj črna. Poglej na vse v pravi perspektivi. Zaupaj v moč Ljubezni!

Ljubek srečen pristen sočen miren slasten strasten okusen ljubeč radosten razkošen razigran harmoničen veder hvaležen celovit božanski raznolik pester pisan dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! to je tvoja prava pot!

NAJBOLJŠE MOŽNO ŽIVLJENJE!

 Rada bi, da se ne bi toliko zanašala nase. Rada bi se bolj zanašala na modrost in ljubezen Univerzuma. Rada bi se bolj predala toku Ljubezni. Kaj če ne bi vse imela tako strogo pod kontrolo in drobnogledom in bi se samo sprostila. Vse pride ob najboljšem času. Bi to res bilo tako grozno?! Kaj bi bilo tako grozno?! Da bi uživala vmes?!!

Daj no, ne se šalit! Ne se hecat. Ni smešno!

Me je strah, da bi moje življenje preveč dobro teklo!?!

Lahko opustim kontrolo! Kaj pa, če nimam jaz večje slike?! Kaj če imam samo zemljevid Ptuja ali Maribora, ne pa cele Slovenije, Evrope ali sveta?! Potem pa se orientiram, kako naj pridem do Budimpešte. Kar je po mojem zemljevidu čisto nemogoče.

Lahko se sprostim!

Lahko uživam!

Lahko uživam vmes!

Lahko sem srečna!

Lahko sem srečna vmes!

Karkoli vmes pomeni. Od ene uresničitve do druge. Ni smisel samo cilj potovanja, uživam lahko tudi na poti. Mislim, da mi življenje želi to pokazati. Pa poslušam?! Aaa! Pa ste me dobili. No, saj slišim. Pa sem še vedno vsa tečkasta, ker ni tako, ali točno tako, kot sem si zamislila. Ali da ni uresničeno že včeraj?! Vesolje me posluša. Vse. Vesolje se veseli zame. Želi, da teče vse dobro zame. Ljubljena sem. mogoče pa avto, ki ga imam nagledan in je lep, krasen od zunaj, sploh nima motorja (ali srca)!

Zdaj se odločam, da se bom sprostila in bolj zaupala. Vedno sem varovana. Vedno imam vso podporo, vodstvo in soustvarjanje Vesolja! Zares! Vesolja! Zakaj le, bi se zanašala na svoje omejene sposobnosti in bi želela imeti vse pod nadzorom!?! Ni mi jasno. Lahko se zares sprostim v življenje srečno do konca svojih dni. Si upam?! Ali me je preveč strah sreče!!!!!!?????!!!!

Uživaj mi, v glavnem!

Rada se imej! Izbiraj srečo!

Ljubeč harmoničen hvaležen sočen strasten iskren iskreč pisan prešeren poetičen razkošen bogat blažen strasten srečen srčkan miren navihan igriv dan poln božanskega obilja!

Veseli se! Vsi navijajo zate, da bi sledila svojemu srcu in zaživela pristno. Dobro. Dobro. Zdaj pa res tako živimo!

BISTROST UPORABLJAM MODRO

 Ni vse v kvantnem skoku. Sem rekla jaz, ki se gibljem skozi življenje po polžje. To kar zdaj živim kot svojo resnico, sem verjetno spoznala predlani ali pa pred desetimi leti. Samo sem rabila veliko, no popravek, res veliko časa, da sem to začela živeti.

Kako dolgo sem se pogovarjala sama s sabo v dnevniku! Uh, koliko časa je šlo za nič! Ko sem začela in končala – je bil čisto isti rezultat. Čisto nič novega nisem ugotovila. Moj desni bok se strinja, ker se je nekaj zategnilo v njem. Sproščam. Spuščam. Ampak očitno sem v enem letu ali še več spoznala, da res ne želim drugače. Potrdila sem na tisoče načinov ugotovljeno prvotno hipotezo.

Rada bi delovala bolj hitro. Ne bi rada svojim pametnih možganov uporabljala za preanaliziranje istih stvari. Raje vmes ležim na plaži eno leto ali pišem. Ali hodim na sprehode. Sprašuje se, če je preveč pametna prednost ali slabost. Res moram vse raziskati?! Kaj pa če bi sledila svojim občutkom in bi kar s prve naredila, kot sem začutila? Saj pa me ne bi pobralo. Pa tudi, če si premislim in ni to to, kar sem si predstavljala, da bo – bom imela novo izkušnjo. Dodala bom jo v zakladnico lekcij in to je to. Brez da bi izgubila eno leto. Ali dve. Ali desetletje. Očitno, da mi to služi, da ne rabim zares živeti, ker sem v procesu odločanja. Tako odlašam in se izogibam z vpeljevanjem ideje ali popravka. (Tega ne bi nikoli v milijon letih priznala na glas. Niti tebi ne, kaj šele sebi.)

Kaj pa sedaj?

Nočem več živeti življenja, ki mi govori glasovno spročilo: »VAŠE ŽIVLJENJE JE NA ČAKANJU. POČAKJTE TRENUTEK!«

Potem pa to ponavlja eno leto. Nič več! Aaaaa-AAA!

Resnica osvobaja! Lahko zaupam intuiciji kot ljubečemu glasu ljubezni. Lahko! Delujem v pozitivno navdihnjeni smeri.

Uživaj mi! (Sem že mislila napisati – uživaj mi – lahko tudi v odlašanju. Mogoče pa še ni pravi čas. Ali pa me duša pred čem varuje. Ali pa je samo izgovor za lenobo in nedelovanje. Lahko je karkoli! Kdo bi vedel!)

Zdaj se prepuščam intuiciji, da me tako prevzame, da mi zokne (prevod: nogavice) sezuje z nog!

No, ljubek kristalen ljubeč miren zabaven radosten pustolovski iskren pristen lahkoten spontan harmoničen hvaležen jasen bogat blažen edinstven razkošen raznolik lagoden dan poln božanskega obilja!

Imej se rada. Res se poslušaj. Ti veš, kdaj je čas za pozitivno navdihnjeno akcijo! Poslušaj svoje srce! Naj se popek že razvije v cvetoč cvet vrtnice! (Ne boš verjela, pomlad je! Res! Tako kot pred enim letom!)