sobota, 15. avgust 2020
Poslušam svoje srce: Pa jo sploh vidim? Čutim? Živim?
Pa jo sploh vidim? Čutim? Živim?
Pa jo sploh vidim? Čutim? Živim?
Jo dopuščam bolj in bolj v moje življenje s tem, ko jo
najprej sploh opazim?
Vedno se zliva skozi majhne nepričakovane trenutke. Saj tudi
čez velike. Vem. Ampak taki nepričakovani so še posebej dragoceni.
Včeraj sem opazovala metulja. Prav pustil mi je blizu, da
sem ga res lahko videla. Rahlo je zaprl krila. Hodil po vijoličnem cvetu detelje
in srkal med ali cvetni prah. Tako lepe tipalke je imel. Počutila sem se, kot
da se je čas ustavil. Vse je bilo tako čarobno.
Beli labodi so potapljali svoje glave pod vodo, si
pretegnili krila… kdaj pa je kakšen pogledal proti meni. To je zaustavilo
trenutek. Čarobnost. sama čarobnost.
Kaj sem napisala, da je bil najlepši sončni zahod do zdaj? Beli oblaki so bili kot obrisi sipin v puščavi. Sonce je žarelo rdeče, ko se je
skrivalo bolj in bolj za Pohorje. Vse pa se je odsevalo v mirni vodi. Sredi tega
opazovanja me je prišla pogledati kača! Tako je imela glavo iz vode. Niti je ne
bi opazila. Samo glavo je imela iz vode in se rahlo pozibavala. Potem pa je
tako sikala z jezičkom. Ne vem, kaj mi je rekla. Ampak tudi čaroben trenutek.
Ljubek sijoč pristen čaroben unikatno lep dan!
Cmok!
Objem!
petek, 14. avgust 2020
Poslušam svoje srce: Po staromodno: pol - pol
Poslušam svoje srce: Po staromodno: pol - pol
Po staromodno: pol - pol
Odločimo se, kaj bi radi.
Kaj si želim?
No, potem pa stopam proti temu. Nič takega. Vsakdanja praksa.
Kot kuhanje. No še to. ugotovila sem, da mi veliko bolj prija sveža hrana. Solate.
Zdaj se nora na mešane solate. Sadne! Pa seveda tudi zelenjavne! Ne vem, kaj je
s to rukolo! Vsepovsod jo vmešam zraven! Opa česen! Pa avokado! Pa paradižnik,
kumarice, papriko, čebulo! Obožujem to mešanico! In seveda malo začimb kot sta
poper in kumina! Božansko! komaj čakam, da bo popoldanska solatka!
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan igriv spontan sproščen
dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te vabi v svežino, v bogastvo lepote! Sprejmi
povabilo! Zdaj!
P.P.S.: Ob tako lepem šopku lilij na mizi kar ne morem biti
slabe volje. Saj ne, da bi rada bila! Vse cveti v meni!
Poslušam svoje srce: Stoj ponosno v svojem sijaju!
četrtek, 13. avgust 2020
Stoj ponosno v svojem sijaju!
Hej, kako si kaj moja draga? Si kaj srečna? Si kaj ljubljena? Kako kaj tvoje lepo življenje?
Opa!
Ne pozabiti na moški del!! Saj vem, ženska sem in nagovarjam svojo žensko stran. Ampak skupaj, skupaj pa smo lepa celota!
Hej, kako si kaj moj dragi? Si kaj srečen? Si kaj ljubljen? Kako
kaj tvoje lepo življenje?
Je srce kaj tvoj kompas?
Nekam me vleče. V nepoznane ulice. Malo izgleda vse skupaj
nejasno. Nepregledno. Sploh nedoločno. Naj samo slepo zaupam? Kaj pa če ne bo
šlo?
To je zdaj tako!
Kaj pa če bo šlo!
Še vedno se lahko vrnem v to točko. Ali pa ne. Lahko pa
poslušam glas ljubezni?
Mislim glas Ljubezni. Kaj mi pravi?
Tvoj Svet skrbi zate. Zaupaj. Tvoja duša ve. Prepusti se. Povabi
božansko v svoje srce. povabi Ljubezen. Povabi Igrivost. Naj te vodi. Naj te
usmerja. Vse je v pravo smer. Vse je v tvojo smer.
Priznam, da je malo boleče se upirati tej Ljubezni.
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen srečen sijajen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Ves Svet ti stoji ob strani. Samo izberi in se odloči. (Mimogrede pridiga je zame… Pa da mi ne bi kdo na kolena hodil! Stojmo v vsem svojem sijaju! Čudoviti smo, točno taki kot smo! Res!)
sreda, 12. avgust 2020
Poslušam svoje srce: Praznik je vsak trenutek!
Praznik je vsak trenutek!
Nekaj sem se še čisto navdušila! Saj vem. Zdravo. No, tako
bolj bilo. Tako hrano si želim jesti, ki me polni z energijo, ki me poživlja, v
kateri je čim manj strupov. Tako se telo ne rabi dodatno obremenjevati, kam s
tem in kako jih odstraniti.
Seveda me je navdušil Vadim Zeland! Počasi se bom prelevila
v to. Želim si. In kjer je želja, je tudi pot.
Včeraj sta me starša tako presenetila, ko sta mi kupila bio
kavo! Pa še najboljša slovenska kava je! To pa je bilo tako presenečenje. Kar vprašala
sem, če je kak praznik! Božansko!
Zakaj pa si ne bi vsak dan spremenila v praznik!
Saj danes je že malo praznik. Sonce sije. Malo so oblaki. Kavo
pijem s penicami, ki so tako lepe puhaste. Nekaj moram priznati. Kupila sem si
penilec na baterije! Zdaj mi tako dobre pene dela na kavi! To me tako osrečuje!
Kako si lahko ti tvoje življenje spremeniš v praznik? Danes je
tvoj dan! uživaj!
Ljubek sijoč pristen mavričen pisan igriv srečen srčen dan!
Cmok!
Objem! (Virtualno…)
P.S.: Življenje je polno lepih presenečenj! Uživajmo to
čisto radost in lepoto! Danes! Zdaj! Praznik je vsak trenutek!
torek, 11. avgust 2020
Poslušam svoje srce: Osvetlimo srčno pot
Osvetlimo srčno pot
Hej, kako kaj danes? Živimo kaj svoje sanje? Kako je lahko
sploh tako vprašanje v množini?
Vsak ima svojo pot. Srčna pot je tista prava. Točno vemo,
kdaj smo na njej. Vse teče. Nič zato, če še nisem tam! Vem pa, kaj je. Za zdaj
je dovolj, če je moje srce kompas. Bolj, kot si prestavljam mojo pot, bolj jo
osvetljujem s pozornostjo, kot bi rekel Vadim Zeland, večja je verjetnost, da
se uresniči. Tako je to. Enostavno. Vse, kar je res vredno in pomembno, je
enostavno. Lahko razumljivo.
Kaj pa si predstavljam?
Vrtnice. Ves vrt vrtnic. Vseh barv. Pa hortenzije. Vseh barv.
Tako lepo cvetijo, pa potonike. Očitno, da so mi všeč velikocvetne rože. Zanimivo.
Res pa je, da sem zadnjič odkrila tako lepe rože. Prav srčkane so. Kot vrtnice,
ampak niso vrtnice. Božansko. mislim, da je čas, da si grem po njih. Samo zato,
ker se imam rada.
Lep srčkan pisano mavričen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te preseneča bolj, kot si lahko
predstavljaš, samo sledi svojemu srcu!
ponedeljek, 10. avgust 2020
Poslušam svoje srce: Živo ali neživo - mrtvo? To je zdaj vprašnje! Ali ...
Živo ali neživo - mrtvo? To je zdaj vprašnje! Ali pa ni?!!
Tako sem navdušena! Prav moram to deliti s tabo! Res! Moram! Ti rečem!
Berem Vadima Zelanda! Seveda pravi veliko zanimivih stvari. Najbolj
drastično pa se me je dotaknilo o hrani. Kaj jemo? Živo hrano, ki nam daje
energijo? Ali pač neko sintetiko, skoraj plastično hrano. Zdaj že pretiravam. Ampak
bolj kot je vsega noter in bolj kot ima dolgi rok trajanja, bolj je strupena za
telo. Smo se kdaj vprašali, zakaj to jemo? Očitno, da si škodimo.
Čisto sem navdušena, da jem živo hrano. Kaj to sploh pomeni.
To ne pomeni, da lovim kravo po pašniku in jo ugriznem za rit ali bok. Sploh ne!
Naj živi lepa kravica in uživa življenje koliko lahko!
Živa hrana je zelenjava, sadje, začimbnice, zelišča – sploh sveže,
kalčki! Samo tako no!
Na morju sem imela tak luksuz! Čisto blizu moje hiške so
prodajali domačo sadje in zelenjavo! Kaj mi je zmanjkalo, sem si šla tja! Tako je
dišalo! Melona! Tako božansko! tako je bila prepojena s sončnimi žarki! Pa nektarine,
breskve! Pa vse drugo! Pravo razkošje!
Vadim pravi, da nas predelana hrana otopi. Postajamo kot
nekakšni brez energijski premikajoči se ljudje. Čreda. Ne zdravi, ne ravno zelo
bolni. Živimo, če lahko to rečemo, na minimumu.
Definitivno priporočam Vadima v branje. Odprl mi je oči in
usta dobri hrani! Živi hrani!
Ljubek sijoč pristen živahen polne energije srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Lahko živimo zdravo, že zato, ker se imamo radi. Vsaj malo!