sobota, 31. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Si si ti prijatelj-ica?
Si si ti prijatelj-ica?
V resnici, čisto po resnici, pa se sama učim. Vsak dan je
kaj novega! Vsak dan je priložnost za radostno rast! Vse je tako novo in sveže.
Vsak dan se odločam, ali se bom imela rada, ali bom naredila kaj za sebe ali
ne.
Vsak dan posebej je nov.
Ne rabim nositi teže prejšnjega. Lahko začnem na novo. Sveže.
Kako sem si kaj prijateljica?
Si si ti prijatelj-ica?
Lahko vzdržim vse, kar sem naredila, in sem si še vedno naklonjena
ali se še vedno krivim in obsojam?
Lahko živim s sabo. Lahko sem – ne glede koliko neumnosti
sem naredila – še vedno sama sebi najboljša prijateljica.
Osnove so najpomembnejše. Če mislim, da se moram boriti in
da je težko, tako tudi bo. Kaj če bi tehtnico bolj prevesila v smer, da gre vse
z lahkoto. Če sledim svoji srčni poti, se vse stvari zgodijo ob najboljšem
možnem času.
Ljubek srčkan pristen nagajiv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Sploh ne živimo, če ne živimo po svoje! Kaj je tvoja
radost? Kaj če bi danes malo bolj zaupali, da je vesolje prijazno do nas, da nas
ljubi, take kot smo in da si želi vedno najboljše za nas – čeprav tega mogoče
še ne vidimo!
petek, 30. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Kaj bi ti naredil-a?
Kaj bi ti naredil-a?
Tu zdaj ne mislim, da si zaskrbljen-a. Ne!
Kako kaj si? Kako kaj neguješ sebe? Pa ne samo fizično, ampak tudi glede preživljanja časa, čemu sploh namenjaš čas!
Anita Moorjani me je spomnila na vprašanje:
»Kaj bi naredila danes, če bi se imela res rada?«
Kaj bi ti naredil-a?
Kaj pa bi zares jaz naredila?
Šla bi na sprehod. Še bolj bi uživala to čudovito sonce. Še več
bi pisala v dnevnik. Naredila bi si kopel.
Same take lepe stvari. Za mojo dušo. Pogledala bi kakšno
dobro romantično komedijo.
Najbolj pa bi zaupala s svoje sanje. Tu so zame. Moje so. In
kar je moje, je moje. Niso napaka, moje so in želim, da jih živim zdaj!
Lep čudovit mavričen dan! Božansko privlačno lep!
Cmok!
Objem!
P.S.: Uživaj življenje! Sprejmi vabila za srečo! Prepusti se
ljubezni – najprej do sebe!
četrtek, 29. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Mogoče več kot enkrat!
Mogoče več kot enkrat!
Zares?
Kaj ni zanimivo, da me potegne poznano, domače, udobno, lenobnost in druge take cone. Ni dobro, ni slabo, ni pa prav nič kaj zabavno. Zanimivo.
Kaj če bi se podala na pot učenja? Kaj če bi bolj radostno rastla? Kaj če bi vsa spoznanja, ki jih imam prenesla v prakso?
Kaj če bi vsaj delček spoznanj prenesla v prakso? En odstotek?
Moje življenje bi dobivalo zagon!
To bi se že poznalo v nekaj dneh!
Zdaj sem se spomnila, da je nekdo rekel, ali rekla, da vedno pade naprej!
Kako zabavno!
Torej tudi, če padem, se pomikam naprej
Včasih se mi zdi, da sem se tako obdala z vato, da ne bi padla. Pa kaj, če padem! Saj vedno padem naprej! Tudi to je radostna rast! Se lahko vsaj zabavam ob padanju? Občutim vetrc v laseh? Ali vsaj kamenčke na obrazu? Se lahko sprostim in zaupam, da se vedno lahko vstanem, stresem prah in grem naprej!?!
Danes blagoslavljam padce naprej!
Danes si dovolim pasti. Mogoče več kot enkrat!
Ljubek sijoč pristen srečen srčen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in radostna rast! Saj gre! Veselimo se vstajanja. Znova in znova. In znova! Mi to zmoremo!
sreda, 28. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Danes pa je praznovanje!
Poslušam svoje srce: Navidezno od navideznega...
Navidezno od navideznega...
Želim si harmonije. Želim si soustvarjanja. Želim si
pisanosti življenja v vsej svoji lepoti.
Pa kaj, če ni bilo kaj prav. Pa kaj, če je bilo kaj krivično
do mene!
Zdaj ne bom več dajala svojega časa temu! Ne bom ga več
trosila okoli!
Ni pomembno!
Jaz sem pomembna!
Pomembno mi je, kako se počutim. In bolj kot kopljem po starih
stvareh ali želim imeti prav, bolj sem v iztekanju energije. To je moja
energija.
Nihče in nič ni tako pomemben, da bi jo trošila, če se ne
občuti dobro. Sploh pa ne za koga ali kaj, kar mi sploh ni bilo všeč!
Zato danes sledim svojemu sijaju.
Nič mi ni treba dokazovati. V sebi vem, kako je. Želiš imeti
prav, imej. Jaz pa želim biti srečna!
Ljubek sijoč pristen nagajivo lep srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje te vabi naprej! Pusti preteklost
preteklosti! Zdaj ustvarjaj novo, ki se boš je rad-a spominjal-a!
torek, 27. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Sem za mavrico!
Sem za mavrico!
Se sploh imam rada?
Se imam za čudovito osebo?
To je tako pomembno. Kot bi gledala dež ali bi gledala
mavrico. Kot bi gledala srečo in zadovoljstvo nasproti negativnemu.
Zdaj je tu vprašanje, kaj če imam rada dež? Rada imam dež. Rada
imam, kako lepo šumi, ko se kapljice odbijajo od strehe. Rada imam, kako lepo
še bolj živo rumeno postane listje. Rada imam, kako počasi listje pada z
drevesa, kot bi posipalo zemljo s tisoči mehkimi prazničnimi cveti.
Rada imam dež.
Kaj pa v vsakdanjiku, ko je dež staro dobro poznano nezadovoljstvo, strah, krivda, sram in take in drugačne negativnosti?
Ne!
Sem za mavrico! Sem za barvito! Sem za to, da res poslušam
svoje srce.
Torej.
Danes se imam rada. Samo danes. Jutri pa tudi.
Sem čudovita oseba.
Ljubek srčkan srečna mavrične pisano lep dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Sprejmi vabilo v mavričnost. Rad-a se imej!
ponedeljek, 26. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Se spomniš črno belih televizij?
Se spomniš črno belih televizij?
Si upam biti tako drzna in sena glas smejati in uživati v
vsakem trenutku? Si upam biti celo tako drzna, da se zabavam bolj in bolj!!?!
Drznost je potrebna! Ti rečem!
Sivine so tu! In želijo me pogoltniti! Ampak se ne dan! na
vsak način se želi strah, občutki krivde ali sram – torej vse nižje frekvence
pretihotapiti v moje misli, občutja. Potem pa se želi pretvarjati, da je vse
res in da sem si tako sama vse to zmislila!
Zato postavljam vratarja ali vratarko. Vseeno!
Je to res misel, ki jo želim razmišljati? Je to sploh res?
Dovolj je bilo trikov!
Ni moje! Ni res! Torej adijo!
Se občuti dobro? Če ne, torej ni resnično! Adijo!
Dovolj je bilo vsiljevanja in normalnosti sivin!
Zdaj živim v barvah!
Ljubek barvit mavričen samorogast dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Se spomniš črno belih televizij? No, pa saj ne bi
rad-a več tako živel-a!? Zgodovina! Preteklost!
nedelja, 25. oktober 2020
Poslušam svoje srce: Lažje je gnjaviti koga drugega!
Lažje je gnjaviti koga drugega!
Kaj te jaz to gnjavim!
Sem kaj nagajiva?
Tako to gre. Vedno se začne pri meni. Jaz začnem pri sebi.
Vse je odsev mene.
Sem kaj samosvoja? sem kaj pristna in lepo živim? Sem kaj
izjemna?
Si kaj dopuščam, da zasijem v vsem svojem sijaju?
Kaj hočem, lažje je gnjaviti koga drugega, ker pri sebi bi
še kaj lahko dosegla. Ker pri sebi bi še kaj lahko dejansko spremenila.
Če pa gnjavim, pa le gnjavim. Sitna sem in sem lahko sitna z
razlogom. Pri sebi, kjer imam moč, pa potem nekaj moram spremeniti, če mi ni
všeč.
Si želim biti srečna ali želim imeti prav?
Prav! Saj ne! Hec! Srečna si želim biti! Zdaj! Prav tako
imam! Samo mi ni treba dokazovati svojega!
Daj no! Res! Srečna si želim biti!
Da. Da. Tako je to. Srečna!
Ljubek sijoč pristen nagajivo srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je polno vabil za odražanje tvoje notranje
čarobnosti. Zaupaj si! Ti to zmoreš!
P.P.S.: Rada se imam! In zdaj imam rada vedno bolj tudi
svoje življenje. Posledica, da si dovolim izražati svojo norost kdaj koli. In
tako super je!