KARKOLI, A NE VSEGA!!!

Neverjetno je, kako nam zgodbe obogatijo življenje. Ga popestrijo. Vem. Vem. Napisala sem že to. Če pa je res! Komaj čakam, da berem naprej. Imam novo knjigo Sophie Kinsela Pregorenje (Lahko narediš karkoli, ne pa vsega.) Že prvo poglavje me je čisto posrkalo noter. Neverjetno je.

Fant pri blagajni jo je povabil na zmenek, ker se uči za kuharja, da bi šla na tržnico, izbrala nekaj živil, si doma skuhala skupaj in potem uživala. Njej pa se to zdi kot samo delo, hoja, sekljanje, pripravljanje mize, kuhanje, pospravljanje in nasploh nočna mora. Fant ji reče, da se lahko izogneta vsemu temu in se pomakneta kar naprej. Ona ga vpraša, če kar k seksu, pa ji reče on, proti temu, če nama bo. Nato pa mu ona odgovori, da koliko dela je še le to! Da ni niti malo zabavno drgniti genitalije drug ob drugega! Potem v vrsti za blagajno ženska za njo reče, jaz bi šla na zmenek s tabo, če želiš. Takoj! Fant pa samo reče, kako je žalostno, da tako gleda na vse. Ona pa mu odgovori: »Ja.« Vzame svoje stvari. Palač. Reče še: »Res je.« In nič ni iz zmenka!

Mislim, da sem razkrila že preveč podrobnosti iz prvega poglavja. Ampak ne povem nič več! Zabavno je napisano! Komaj čakam res, da berem, kaj bo naprej. Noro!

(Samo to še povem, da imajo v službi politiko sreče, pa se ji je listek z opomnikom SREČA odlepil z ekrana računalnika.)

Res je, da se včasih preveč naprezamo. Kaj vse zahtevamo od sebe!? Kot da smo kameleon v preobleki in lahko združimo v sebi vse najboljše lastnosti naših vzorov. Kakšna neumnost! Dovolj je, če smo mi sami. Seveda imamo vse to v sebi, kar občudujemo pri drugih. Fantastični smo. Ni pa treba, da se priganjamo preko vseh mej. Lahko naredimo karkoli, ne pa vsega. To mi je dober moto iz podnaslova knjige.

Že zdaj smo celovita zaokrožena oseba. Popolni. Počitek je enako pomemben kot delo. Ali spanje. Ali hrana. Vse je potrebno uravnovesiti. Mi to zmoremo. Jaz to zmorem.

Uživaj mi danes! Ne se pregreti ali pregoreti! Vdihni! Izdihni! Uživaj ta trenutek!

Ljubek ljubeč harmoničen miren jasen ustvarjalne lep iskren optimističen lahkoten zabaven srčkan živahen pester pisan umirjen srčkan srečen bogat blažen vesel razkošen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in sledi svojemu srcu! Lahko narediš karkoli, ne pa vsega! Taki kot smo, smo popolni. Vse ostalo je žalitev Boga!

ČAJ JE PRAVI!!!

Čas je prišel. Povežimo se s sabo. Ne mislim kot skupinsko povezovanje. (Naše pleme luči se bo tako ali tako našlo skupaj, ker nas skupaj vleče naša svetloba v srcu.)

Jaz se povežem s sabo. Ti s sabo. S svojim srcem. Vsak s svojim srcem. To je naša moč. To je naša super moč. Samo tako lahko prepoznamo resnico ali manipulacijo. Seveda se bo resnica slej kot prej izkazala. Samo zakaj bi čakali tako doooolgo, če lahko vse zaznamo takoj, v stotinki sekunde (ali še prej), spoznamo sami.

Povezanost je dragocena. Potem lahko zares zasije naša resnična osebnost. Pa ne samo to! Naša duša bo polno utelešena tukaj na Zemlji. Ne polno. To ne! Ker je duša veličastna in velikoobsegajoča. Ampak prisotna bo polna modrost in pristni odsev tega, kdo smo zdaj. Potem imamo dostop do resnične modrosti in intuicije, ki je naše osebno vodstvo. V vsakem trenutku.

Tako enostavno je. Dragoceno se je povezati s sabo.

Vem, tako lahko je gledati filme, hoditi na kavice, klepetati, nekaj brezveze zijati v telefon, ki na budali ali letati po trgovinah. Karkoli. Se preveč prenajedati. Ali kako drugače utapljati čustva. Ne bo šlo več tako naprej. Ker ne bo pomagalo. Niti ena nova obleka ali še en košček pite ne bo pomagal. Vse, kar mora priti na svetlobo, da je ozdravljeno, bo prišlo. Samo tako lahko osvobodimo sebe in svojo preteklost. Svojo temo in sive sence.

Izpustimo. Spustimo. Odpustimo. Ne rabimo več hraniti kač, ki nam poberejo vso energijo. To so samo vampirji, ki se razblinijo na soncu. Izpuhtijo v nič, ko jih oblije svetloba. Samo zato se je potrebno soočiti s tem, da smo potem lahko zares v svetlobi. Že čutim, kako se želijo zadržati še malo, pa jih samo naženem. Ne! Ne. NE!!!! To ni vaš dom. Ajde gremo! Spokajte! Gremo! GREMO! Gremo sem rekla. Niste več dobrodošli! Adijo! Ne hodite nazaj!

Tako! Zdaj pa sij najbolj močno, kar le lahko! (Znebi se nesnage! Vsak dan sproti.)

Ljubek srčkan miren bogat blažen bleščeč ljubeč sočen strasten čist čaroben harmoničen ustvarjalen svetel sijoč razkošen mogočen fantastičen dan poln božanskega obilja!

Ustvari si čaroben dan! Ustvari si čarobno življenje! Uživaj mi! Na polne!

DOBRO JE NORMALNO

Kako naravno je, da se zbudim dobre volje! Tako kot sonce zjutraj vzhaja! Želim, da bi bilo bolj pogosto! Želim, da bi mi to res bilo naravno in čisto čisto normalno. Dobre volje sem. Praznik! Ne. Ne. NE. To je normalno. Dobre volje sem! Juhu! To je tako naravno. Vem. To se mi vsak dan dogaja. Bolj v tem zadnjem kontekstu. Tako bi rada živela. Saj vem, da je potrebno delo. Kdaj se nasmehnem, se odločam za srečo (Vem, naporno, zelo. Hecam se! enako lahko je izbrati srečo ali kaj manj. Vedno je izbira moja!), si privoščim kaj lepega.

Tudi. Na primer. Ravnam s sabo kot z dragoceno osebo. Kot s sebi najpomembnejšo osebo, ker sem res edina, ki je z mano vso življenje. Svoje naklonjenosti in ljubezni pa sem ja vredna! (Če ne pa se zaprem v dom, dokler ne bom tako mislila in verjela. Ali pa hodim v krogu ali grem na dolgi sprehod. Karkoli že pomaga. Vredno je. Vredna sem svoje ljubezni. Mislim. No. No.NO. Vem. Dobro. Vem.) Vredna sem svoje ljubezni najprej. Kako naj potem karkoli dam, če tega nimam v sebi.

Berem tako zanimive knjige in bolj in bolj imam občutek, da kar je za skupaj, skupaj pride in ostane. Ali karkoli je zame, pride k meni in ostane. Samo da prevedem v svoje razmere. Ni se mi treba naprezati, ker potem pomeni, da v resnici ne verjamem, da vse dobro (in še boljše) ne bo prišlo. Potem se pa res moram truditi. Lahko pa se čisto lahkotno prepustim. Zaupam. Prišlo bo. Ob točno pravem času. Vse. Pa še več! Najboljše!

Uživaj mi, čuj!

Ljubeč ljubek ljubezniv miren bogat blažen fantastičen harmoničen hvaležen razkošen iskren pristen radosten dan poln božanskega obilja!

Napiši danes svojo zgodbo dneva, takšno, ki ti je res všeč in jo tudi živi. Imej se rada. Sledi svojemu srcu! Vredna si povezanosti s sabo. Res si prisluhni. Odpri se vsemu dobremu. Juhu!

BOŽANSKO ŽIVLJENJE

Prej sem brala knjigo. Lepo sem si obljubila, da bom prebrala eno poglavje. Eno. Seveda je vmes prišla Bliss k meni spati v naročje. Nisem mogla, da bi jo dala dol. Tako sem prebrala še eno. Saj ne vem, če je lepo, da se na mačko izgovarjam. Pač. Ni se mi treba izgovarjati. Sploh ne! Priznam, da sem neznansko uživala ob tem! Tudi ob božanju Bliss in seveda branju!

Imam tako lep dom v katerem uživam. Še bolj pa uživam v naravi, ki me obdaja. Všeč mi je. Sploh sonce, ki sije danes. Božansko je.

Prisežem, da me mačka Bliss namerno zasleduje po stanovanju in me ovira. Samo malo sem se usedla zraven telefona, da odgovorim. Pa je že bila v mojem naročju! Samo, da ne bi pisala! Hec! Tako se udobno namesti, da mi sploh ni za vstati. Potem pa imam spet izgovor, da sem predolgo na telefonu. Ni izgovorov!

Kaj če bi opustila predstave, kako naj moje življenje teče in bi res pustila, da me življenje samo preseneti z ljubeznijo, ki si je niti predstavljati ne morem!!??! Kaj če bi spustila sliko, ki jo imam v sebi kot svoje najboljše življenje, ki ga lahko živim in bi se predala nečemu, kar še je neštetokrat boljše!? Se res moram tako močno oprijemati predstave, ki jo imam v glavi, samo da lahko imam vse pod nadzorom!? Hmmm. Ne! Ne želim si nadzora! Želim si to čudovito najboljše življenje, kar ga lahko živim! Zdaj odpiram svoje srce in dovolim, dopustim angelom, da me vodijo. Poslušam. Poslušam glas intuicije. Poslušam glas srca! Sledim svojemu srcu. V besedah, mislih in dejanjih. Sledim pozitivno navdihnjeni akciji, kot bi nam rekla Kassandra – Suzan Ashley.

Danes sem dobila namig (Doreen Virtue in Radleigh Valentine), da

 naj se prepustim najboljšemu možnemu življenju, tudi če je drugačno, kot sem si ga sama predstavljala! Saj je milijonkrat boljše! To želim  tudi narediti! Naj pride! Pripravljena sem! Naj pride! Tu sem!

Ljubek srčkan pristen sočen ljubeč miren harmoničen bogat blažen razkošen radosten sočen slasten sijajen najboljši strasten vesel spontan čuteč dan poln božanskega obilja!

Sprosti se! Vse je zate! Pa ne samo to! Življenje ti želi podariti le najboljše! Zaupaj! Sprejmi! Sledi svojemu srcu!

UŽIVAJ V PRISTNOSTI

Si lahko danes pristna in uživaš ob tem?!

Ne rečem, da so drugi krivi, da moram odkrivati sebe – znova. Niti slučajno ne. Delali so najboljše, kar so znali. Vsi smo. (In še vedno delamo, najboljše, kar znamo in zmoremo. Logično!) Vse je del poti. Avta tudi nisem znala voziti kot dojenček in so razlogi za to. Nisem se rodila z vozniškim izpitom.

Po drugi strani pa sem toliko želela ugajati in biti pridna hčerka, sestra, no vse – pridna pač, da se niti nisem zavedala, koliko se s tem zapostavljam ali skrivam. Nihče mi ni rekel, da se moram. Samo brala sem (okolico), kaj je bilo bolj zaželeno in sem to delala. Želela sem si odobravanja in ljubezni.

Z vozniškim izpitom pa sem mislila, da sem se najprej morala naučiti voziti, da sem ga dobila. Če nekaj nisem imela, da sem to pridobila, skozi izkušnje. Tako nam ni dano to, kar naj ustvarimo kot našo osnovo za učenje. Če bi se morala naučiti ljubezni do sebe, je najprej nisem imela. Ni obratno, da se rodim z ljubeznijo do sebe. Potem se tako ne bi rabila truditi. Mogoče ni najboljši primer, ker vsi otroci, sploh dojenčki, so zadovoljni s svojim svetom. Kar tako. Ker so.

No, pač.

Lekcije so. Tudi ljubezni do sebe. Ali izražanja pristnosti. Vsak ima svoje notranje vojne, ki jih lahko zdaj pomirimo. Samo sprostimo se v to, kdo smo v resnici.

Nič, kar prihaja od zunaj, nam ne more vzeti naše povezanosti s sabo, s svojim srcem. Nič. Lahko zameglijo pot ali naredijo bolj vijugasto, ampak srce nas vedno prav usmerja. To je naš oseben vodnik. Če se občuti dobro, je dobro. Če pa ne, pa ni. Enostavno je.

Danes je zmeden blog. Že vidim. Upam, da sem ujela bistvo. Včasih je naša notranjost zmedena, vseeno pa se pot naprej jasno izriše ali pokaže. Vse je bilo darilo, da se naučim, kar sem se prišla naučiti. Ali pa nezaželeno, kar lahko spustim, odpustim, česa si več ne želim. Tako se osvobodim.

V glavnem. Sledi svojemu srcu. Ti v sebi veš, kdo si. Bodi pristna. Uživaj v svoji pristnosti. Zaupaj si, ti veš odgovore, če tudi še jih zdaj ne vidiš.

Ljubek jasen ljubeč srčkan pisan pristen lahkoten vesel miren radosten razkošen blažen bogat harmoničen hvaležen sočen nežen sočuten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se. življenje je tvoje. Ustvari si pravljico po svoji meri. Nauči se, kar so tvoje lekcije, ostalo pa spusti in se osvobodi.

PRISTNA - KOT EDINA RAZLIČICA

Si lahko danes najbolj pristna (ne pridna) različica sebe? Se lahko pri tem celo zabavaš??!! Daj no, saj ne more biti tako težko! Pristnost se občuti fantastično! Točno tako! Enako kot ljubezen!

Za v kuhinji imam podstavke za vročo posodo iz ploščic. Ujemajo se s ploščicami iz ozadja kuhinje (seveda so iz istega paketa). Nalepila sem jim drobne blazinice, ki so jim kot štiri zelo kratke nogice, milimetrske, da spet ne napišem drobne, čisto drobne. Všeč so mi ti podstavki. Ko pa dobim obiske, jim to ni tako zelo všeč. Sprejela sem celo darilo plutastih podstavkov – dvojino, ki bi jih naj nadomestila. Meni pa so še moji – doma narejeni podstavki – zelo pri srcu in dajejo domu unikatnost. Ne želim se posloviti od njih. Čeprav ko jih zdaj pogledam, čutim malo nejevolje, da vsi ne vidijo v njih čudovitosti, ki jo vidim jaz.

Pa saj ne rabijo videti čudovitosti! Dovolj je, da je meni nekaj dragoceno! To je dovolj! To je moj dom!

Zanima me, kolikokrat sem se nad čim navdušila kot otrok in sem dobila odziv, njeeh, nnnnnmmm, kaj vem, ali še kaj bolj mlačnega. Sigurno sem opustila vsako navdušenje, ter se usmerila v dejavnosti, ki so bile bolj zaželene. (Kot majhna pikica s svetlimi lasmi še nisem znala presoditi v sebi. Mogoče so danes imeli slab dan. Ali so se skregali s kom. Ali jim lase ne stojijo kot bi radi. Ali niso dovolj spali. Ali so jih premalo cartali, če so sploh jih. Ali so se skregali z mamo. Ali so dobili mrzlo kavo. Ali je zmanjkalo kruha v trgovini. Tistega najljubšega. Ali imajo tihe dneve. Ali so samo utrujeni. Ali skrbijo zaradi denarja. Ali zdravja. Ali česarkoli, kar mojim (takrat) malim možgančkom ni bilo jasno.)

Je pa tudi čar v odkrivanju svoje prave osebnosti, ko luščim, kar pa mogoče nisem jaz in je bilo samo bolj spodbujano ali zaželeno. Kot bi se spoznavala z novim človekom. Počasi se mi odkriva nov svet. Priznam pa, da tisti glasek v meni ve. Mogoče je tih, je pa vztrajen. Točno ve, kdo sem jaz. In ne odneha. Ni obupal nad mano. Čeprav ga zunanji hrup in strah velikokrat preglasita s svojimi dramami, ostaja vztrajen. 'Piši. Slikaj. Sprosti se.' Nič ni zares izgubljeno, kar me mora najti in mi je namenjeno. Nič ne more utišati povezanosti moje duše in prenašanja sporočil v zemeljski, fizični svet. Ljubezen je resnična in je močna sila – znotraj vseh nas. Tako kot naše srce! To je naš glavni prevajalnik v fizično! Le zaupaj mu!

Ljubeč ljubek čuteč pristen lahkoten srčkan miren sočen strasten harmoničen hvaležen iskren pristen bogat blažen živahen žlahten radosten vesel navihan razkošen čustven prisoten dan poln božanskega obilja!

Prisluhni glasu srca! Sledi svojemu srcu!

POLNO BODI, KDO SI!!!

Knjige so me čisto posrkale! Neverjetno! Zgodbe se vrstijo in navdušena sem! Brala sem tako smešno o psu, ki je čisto poseben in vedno kaj ušpiči. Tako je smešno, da sem se morala smejati na glas. Pa nepričakovano! Popolnoma!

Moja mačka pa se samo dremavo pomika za mano po hiši. Po kom ima to? Sledi mi. Če sem v spalnici, je ona tam. Ne takoj. Pride z zamikom. Če kuham, leži na kavču v kuhinji. Če grem ven, to pa sliši takoj in ni zamika, priteče z vso hitrostjo. Tega pa res noče zamuditi. Drugače še gre v kopalnico z mano, ko si pripravljam kopel. Bliss pa vedno preseneti, ko kaj delam zunaj in pozabim, da je kje okoli. Potem pa kar naenkrat nepričakovano zašumi. Vedno me tako prestraši. To dela tudi mojim, ki pridejo na obisk. Gledajo rože in jih občudujejo, potem pa kar naenkrat, Bliss iz njih. Še vedno jim je srce začelo hitreje utripati. Pride čisto po tiho, kot bi se vlekla po trebuhu (mislim, da je hodila na posebno usposabljanje za elitno vohunko ali kaj) in se potem pojavi ob najbolj nepričakovanih časih! Vsak še uspe samo reči, mačka! Ali Bliss! Kako si me prestrašila! Potem pa se vsi nasmejimo.

No prinesla pa mi je tudi kuščarja čez balkonska vrata. Naredila sem si zaveso proti mrčesu, predvsem proti komarjem. Tako je bila vesela, da je lahko neomejeno hodila ven in noter. Ležala je celo na sredini, ker se ni mogla odločiti, kaj bi. Potem pa je kar naenkrat sredi sobe spustila plen, ki še je bil zelo živahen! Ne na začetku, ker je bil trd od strahu! Potem pa ga je malo s tačko spodbudila, da se je premikal! 'Kaj si to privlekla! Ven!' Saj se nisem zares drla! (Nič nisem rekla. Samo bila sem osupla.) Pokrila sem ga s kozarcem za vlaganje. (Ni mi niti jasno, kako sem se tako trezno odzvala. Kuščar je bil!!! No, ni pa bil prvi, ki ga je prinesla noter.) Bliss pa ni bilo jasno, kako je še prej bil tam, zdaj pa ne more do njega. Kot bi ga gledala v akvariju. No, bolj v terariju… Šla sem po smetišnico in metlico. (Vmes ga je čuvala Bliss, da ne bi kam ušel. Imela ga je na očeh, ko je bil v kozarcu. Čudno se ji je zdelo, da ga ne more doseči s tačko. Hodila je okoli njega in vohala. Kako sva usklajeni.) s hitrimi gibi sem ga pometla na smetišnico in ga samo vrgla. Upala sem, da daleč. Pa je padel dvajset centimetrov od praga med razpoke. Ampak dovolj daleč, da ga Bliss ni več našla.

Živali, sploh take nagajive, ob nepričakovanih trenutkih, ti res polepšajo dan! Če ne drugega mi je super, da vem, da je nekje v bližini.

Bodi samosvoja kot mačka danes!

Ljubeč ljubek srčkan harmoničen hvaležen jasen blažen bogat miren pester pisan barvit razkošen edinstven pristen celovit spontan vesel radosten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi svoje darove in jih deli s svetom! To je tvoja misija! Polno živi to, kdo si!

 

POLNO BOŽANSKEGA OBILJA

Kaj nam vse življenje ne navrže?! Od kod vsa ta pisana zbirka!?! Včasih se zdi kot sračje gnezo, kjer je polno bleščečih stvari pa tudi smeti, ki se sam svetijo.

Kaj če bi na vse to gledala kot darila? Kaj če vse to SO darila?!

Zares!! Lahko sprejmem to možnost!!!?! Kaj pa, če je resnična?

Življenje je skupek nizanja zanimivih stvari, ki me včasih bolj presenetijo, včasih manj! (Zdaj me je presenetil čisto majhen bauc, ki me je pajsnil v hrbet, kot da ima čeljusti volka, čeprav je velik samo tri milimetre. No, dobro, največ pet. no, štiri. Pač zelo mali. Majhen. Baucek. (Mogoče sem zelo pretirava s pet milimetrov. Miceni. (Drobceni no! Pajsne pa!))) Mogoče me je pajsnil samo zato, da se zavedam bolj zdaj. Tega čudovitega trenutka. Dobro, opozorilo sprejeto. Zdaj pa dol z mene! Takoj!

Kaj če bi zaupala, da je res vse zame?! Bila bi na boljšem. V resnici pa se je še vedno pokazalo, dokazalo, da je vse zame. Vse se je razpletlo v moje najvišje dobro! (Vedno še boljše, kot sem sploh pričakovala.)

Zaupam v svobodno voljo. To je naša osnovna pravica. Zaupam pa tudi, da se vso Vesolje trudi, napreza, mu je v veselje, da se nas dotakne, kjer smo in nas dvigne v še več ljubezni. Bolj je sodelovanje, kot pa strogi učni načrt ali načrt za naše cilje in prihodnost. Sodelovanje. Soustvarjanje je še boljša beseda. To je pravi pomen sodelovanja, soustvarjanje.

Lahko se sprostim in sem radostno del tega skupnega soustvarjanja. To je Raj zame in posledično se razliva po vsej Zemlji in še dlje! To je energija, ki jo želim ustvarjati.

Ljubek pristen ljubeč edinstven srčkan jasen ustvarjalen sodelujoč soustvarjalen miren blažen bogat hvaležen harmoničen razkošen vesel celovit sočen strasten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se! Čudovita si! Zdaj pa se podaj v soustvarjanje Raja!

KOMPAS SRCA

Rabim sploh izgovor, da grem v knjižnico?! V moje življenje je prišla oseba, ki rada bere tako kot jaz. (Samo verjetno imam jaz več časa (ali manj motenj), da se čisto potopim v knjige. Goltam jih. Zares! Ali diham, kot zrak! Na polne! S polnimi pljuči!) Brala sem Kvocient poljubov od Helen-e H. (Zdaj se res ne spomnim na pamet, kako se pisateljica piše. Res ne. Žal. Ampak zlahka najdeš, če te pritegne. Vse se da, če želiš!) in seveda mi je povedala, da sem komaj prebrala prvi del izmed treh. Doma imam še tretjega! Ampak ne bom se igrala z usodo in najprej prebrala zadnjega! Niti slučajno! Knjigo bom samo pomaknila nižje na kupčku, da še vmes skočim po slasten zalogajček. Že prva knjiga je bila tako čutna in polna sočnih opisov, da komaj čakam, kaj bo v nadaljevanju! Prebrala sem jo na mah. Ljubezen se občuti fantastično in ravno to je opisano v knjigi. Če nisi ljubljena, taka kot si, to ni ljubezen! Seveda knjigo priporočam! (Upam, da je to čisto jasno! Tudi brez tega v oklepaju!)

Tako imam sokrivko! Ne samo, da se sama ne morem upreti knjigam, še napeljujejo me na mojo odvisnost! (Ki pa je čisto zdrava. Samo da povem. Mimogrede. No, mogoče kakšen dan več posoda ostane v pomivalnem stroju, ampak to ni tragično. Bolj bi bilo, če bi zamudila dnevno branje pred spanjem! Kar si sploh več ne predstavljam!) Saj ne rečem, da je kriva, da me mami še na več knjig! Ne! NE! Prav hvaležna sem ji! Priporočala mi je že toliko dobrih knjig, da jo imam za mojo osebno elitno priporočevalko knjig – kot bi imela osebno knjižničarko. Pozna me in moj okus po zgodbah, ki niso puhle, ampak so vseeno lepi konci. (Vsaj v večini. Devetindevetdeset odstotkov. (Ostali en odstotek ne priporočam naprej in odvrnem vse od branja. Zavzeto.) Kar je izjemno. rada imam srečne konce. Vem, da so resnični, tudi v mojem življenju. To je normalen naraven potek dogodkov v življenju vsakega – tudi, če še zdaj ne izgleda tako. Pravljice imajo v sebi modrost. Dobro vedno zmaga. To je tudi res. Resnica vedno zmaga. Skrita je v pravljicah. Čarovnica lahko poskuša, ampak nikoli ji zares ne uspe. Nikoli.)

Počutim se srečno, da lahko svoje veselje nad knjigami delim in da sem še zraven spodbujana pri tem! Hvala moji soudeleženki! Obožujem to!

Danes pa si ti ustvari svojo pravljico. Za tvoje življenje gre. Ti veš, kaj naj naprej!

Ljubeč bogat ljubek srčkan miren pisan vesel bleščeč harmoničen hvaležen blažen bogat zabaven miren pravljičen čaroben izjemen dan poln božanskega obilja!

Ljubi svoje življenje! Ljubi sebe dovolj, da si ustvariš pravljico po svojih merilih! Bodi pristna! (Ne da navdušiš druge! Ampak da zares uživaš v svojem življenju!)

SLADEK SOČEN DAN

Življenje je čudovito!

Sploh danes, ko sije sonce. Sence drevesa se nagajivo igrajo po oknu. Ustvarjajo zanimive vzorce, ki plešejo. Zeleni listi pa migotajo v ozadju in plešejo v igri z vetrom. Čarobno je. Poletje je čarobno. Sedim znotraj in moje okno je kot veliki ekran, ki gleda na drevesa. Res je čarobno.

Kaj pa, če bi šla ven in bi se udeležila igre z vetrom, da mi kuštra lase?!

Z mačko Bliss uživava v udobju. Ona drema, jaz pa pišem. Čeprav sem prej tudi jaz malo zadremala zraven knjige. Eno in isto stran sem prebrala trikrat. Zgodba se mi je že zdela znana. Nisem pa vedela, kje sem ostala.

Malenkosti štejejo v življenju. To naredi življenje lepo. Igra listov, senc in sonca, ki se igra v plesu. Dremanje z mačko in knjigo. Sami taki sladkorčki. (Prej sem brala knjigo. No še zdaj jo. Ravno zdaj je ne, no. Rosie v svetu sladkih pregreh – Jenny Colgan. Opisovala je sladke pregrehe na take božanske načine, da sem si kar šla kekse speči. Pojedla pa sem jih tudi skoraj že več kot pol! niti še nisem na stoti strani! Kaj šele bo!?! V kaj vse še me bo zvabila!?! Pa še sploh nisem prišla do strani z recepti!!!! Kaj če bo res recept za božansko mehko ali trdo karamelo?! OMB! (Prevod besede OMG!, samo da tu ni v angleščini. O. Moj. Bog!) Tako! Čisto primerna uporaba je! Če se bo tako nadaljevalo, že vidim, da si bom mogla speči še kaj!)

Droben stvari so pomembne, kot branje knjig in peka keksov. Nič ni bolj omamnega kot dišeča kuhinja. Vročina puhne vame in ves dom zadiši! Božansko! Potem pa so vroči keksi najboljši! Sploh z domačo marmelado na sredini! Gledajo me kot drobne očke, ki se jim ne zna upreti! Božanski so!

Danes uživam v malenkostih! To mi greje srce in poživlja dušo!

Zdaj pa grem knjigo naprej brati. In verjetno še peči kekse. (Ali kaj drugega!)

Uživaj mi! Naj ti življenje zadiši kot tvoja najljubša sladica! (Čeravno je napisano na začetku Jenny-ine knjige, da lahko karamelni bonbon povzročijo smrt. Le jih ješ vsak dan več kot pol kilograma – več desetletij! To pa verjetno ne bom! (Mogoče! Ne obljubim nič! Kaj veš, kaj še me zgrabi zraven knjig!))

Ljubeč srčkan blažen ljubek miren iskren pristen sočen sladek sočen harmoničen bogat pustolovski karamelni slasten razkošen živahen čokoladno lepljiv fantastičen dan poln božanskega obilja!

Pač, uživaj! Življenje je sladko! Ti pa tudi! Razvajaj se kaj!

MODROST URAVNOVEŠANJA VSEGA!!!

Nekaj sproščujočega je v cartanju. Bliss pride k meni, se mi uleže v naročje, ko berem knjigo in veselo prede, ko jo božam. Vse v meni se stopi. Jaz se stopim kot maslo na toplem soncu. Čisto me omehča in preplavi me val ljubezni. Nič ni bolj dragoceno kot ta trenutek. Na nič drugega ne morem razmišljati. Samo sem. Polno v tem trenutku. Mačke imajo res neko zen modrost v sebi, tako kot je knjiga o tem. (Samo prelistala sem jo, nisem pa še je prebrala. Že naslov me je pritegnil. Pa še prijateljica me mi jo je omenila. Potem sem se je kar razveselila, ko sem jo videla v knjigarni.)

Sama imam knjigo v nemščini, ki je moj tretji jezik. Znam ga bolj pasivno. No, pogovorim se vse, kar je potrebno. Razumem pa tudi veliko. Knjigo pa imam rada tudi zato, ker ima tako lepe ilustracije mačk, ki so prav smešne. Nasmeji me. Verjetno sem jo zato tako dolgo obdržala.

Mačke imajo v sebi modrost. Vse je v harmoniji. Igrivost. Lenobnost. Dremanje. Lovljenje. Cartanje. Ležanje na soncu ali v senci, če res postane prevroče. Umivanje. (Mačke imajo tako dolgi jezik, da ne vem od kod ga potegne. Ko sem ji dala ampulo za vrat, se mi je zdelo, da je glavo obrnila na hrbet, da bi si jo le lahko zlizala s sebe. Seveda poznam strateško mesto, tako da ji to ni uspelo. Ampak vseeno, izgledalo je, kot da si bo glavo »odšraufala«, ko si je želela doseči mesto za vratom.)

Vedno se pretegnejo v obe smeri, ko se zbudijo. So tudi mojstrice joge koliko vidim. Če pa je že preveč, se kar iz pretega uležejo naprej, kot bi delale pozdrav soncu. Tako si še malo spočijejo. Dremajo lahko kjerkoli. Spijo z opreznostjo, čuječnostjo. Nič jim ne uide. Misliš da mačka spi, pa ne spi v resnici. Najbolj smešna pa je, ko spi z jezikom iz ust. Mogoče se hladi ali kaj. Ali pa želi povedati, da je res bila naporna noč in da je čisto »crknjena« in izmozgana. Mačka tudi vidi neznane stvari, meni nevidne. Včasih gleda v steno. Nepremično. Ko jo vprašam, kaj je, še kar gleda. Kot bi mi želela reči, poglej no, kar res ne vidiš. Tu je. Kaj!? Kdo?! Kje?! Hmm?!!

Če pišem, se najraje uleže na tipkovnico. Če pa berem, pa točno v knjigo. Seveda se ji moram točno takrat popolnoma posvetiti, če ne že naredi ušesa v vesoljčka! Obrne jih nazaj in ima našpičene, da bi se lahko piknila na njih. Oči pa naredi tako ozke, kot da me bo presekala s pogledom. Samo dolgotrajno božanje ji uravnovesi oči iz kitajskih v normalno okrogle spet in ji umiri nasršena ušesa. Hvala bogu. Nisem več na osovraženi listi! Tega pa si ne bi želela!

Najbolj pa mi je všeč pri mačkah, da so samosvoje! To pa je lastnost, ki si jo želim še bolj negovati pri sebi. Če mački ni (ali ji človek ni všeč), je ne boš niti z buldožerjem prestavil ali ji spremenil mnenja. Neverjetno modre so! (Samo čakam, kdaj se bova začeli pogovarjati z mojo Bliss. Možno pa je tudi, da je za to pričakovanje krivo, da se že tri dni nisem z nikomer družila in da je zunaj res vroče. Če e drugega, me posluša s polno pozornostjo. Vsaj ne govori nazaj. In ne obsoja. Ne glede, kaj ji rečem, še me ima vedno rada.)

Uživaj v svoji (mačji zen) pristnosti!

Ljubek ljubeč zen mačji pristen harmoničen miren dremajoč lagoden edinstven razkošen strasten bogat zapeljiv umirjen radosten nagajiv razigran dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se tako, kot si! Čudovita si v vseh pogledih! Ljubezen se občuti fantastično!

RAZPLETANJE V ŠE VEČ DOBREGA!!!

Zanimivo je, kako se življenje razpleta. Samo ustvarja vzorec, ki je čisto unikaten za vsakega. Včasih se niti prepletajo z drugimi, včasih pa ostajajo v svoji poravnani vrsti. Nikoli ni zares poravnano. Valovijo gor in dol v tkanini življenja vseh. Prav zanimivo je, kako vse poteka lahkotno. Vsak prispeva s svojo srčno barvo v preprogo ali tkanino življenja. Skupaj pa smo celota in veselo prepletanje barv, ki ustvarjajo neponovljive vzorce.

Življenje je čisto enostavno. Vsak dan se zbudimo. Se pretegnemo v nov dan in se podamo na pustolovščino. Včasih si ustvarjamo kaj novega, včasih pa so dnevi že skoraj rutina. Vseeno pa si jih ustvarjamo in je to naša svoboda, izbira – tudi če si ustvarjajmo podobno. To me pomirja. Lahko si ustvarim dneve polne tišine in miru ali pa bližine in smeha. Lahko obarvam dan po svoje. To mi je dragoceno bolj kot karkoli.

Zdaj se sončni žarki igrajo z zvezdico na oknu. Vrtijo jo in na mizi ustvarjajo svetloben efekte igranja svetlobe. Čarobno je.

Točno tako je čarobno, če si ustvarim dan, kot mi je zares všeč.

Rada pa bi tudi opustila nadzor in se bolj prepustila nežnosti toka ljubezni. Zaupam življenju. Še vedno se je vse končalo dobro. Še vedno je bilo vse v moje najvišje dobro. Obožujem to nevidno, a močno ljubezen, ki je zlita in se zliva v vse. Zdaj razpiram roke in se ji vsa predajam.

Ljubeč ljubek srčkan miren blažen hvaležen ustvarjalen sijajen harmoničen bogat sočen vesel pristen edinstven iskren razkošen razigran dan poln božanskega obilja!

Sprejmi tok ljubezni v svoje srce. Dopusti, da te vodi. Vse, kar je zate, te bo našlo in si želi tudi tebe. Življenje je splet sočnih okoliščin, ki so vedno tebi v prid (tudi, če še zdaj ne izgleda tako). Zaupaj!

VRT ZAKLADOV!!!

Kakšna čarovnija je vrt! Si predstavljaš, da iz drobnega semena, ki jih ima ena paprika ali paradižnik, nastane za ves vrt sadik! To je čisto obilje! To je čisto bogastvo! Narava tako deluje! Mi pa smo del narave. Narava je del nas tako kot vsake rože ali živali. Torej smo tudi mi obilje!

Pa to je čisti čudež! Kako vse bujno raste in se širi in cveti! Potem pa še rodi obilno sadov! Pa to je fantastično!

Mi pa imamo v sebi polno semen ustvarjanja! (Kako že rečejo, karkoli drži nad vodo tvojo barko. V angleščini se boljše sliši. Sigurno obstaja slovenska različica. 'Kakršnakoli muzika tebi špila.' (Kakršna glasba tebi igra!) Mogoče sem si to malo izmislila. Zdaj pa res po slovensko. 'Ob čem ti zares zaigra srce.' To je to pravo!)

Kaj če bi zdaj ta semena v sebi zalivali?! Dovolili, dopustili, da rastejo in se širjo? Odstranjevali plevel negativnih misli in manipulacij!?

Lahko se povežemo s sabo. Lahko pa samo dopustimo naravi, da se izraža skozi nas. To nam je naravno! (Ni čudno, da je naravno tako naraven izraz. To nam je v krvi! To imamo v sebi. Prežema vsako celico našega telesa, vse delčke našega bitja.)

Naša duša ima neskončno modrost, ki jo zlahka uporabimo v tem življenju. Samo povežemo se. lahko pustimo naravi, da ta proces naredil peresno lahek. Čas je, da se neham upirati in se pustim »ponaraviti«. To je moja pristnost!

Uživaj mi, čuj!

Ljubek pristen srčkan ljubeč radosten bogat razkošen miren jasen hvaležen harmoničen kreativen cvetoč širitveni blažen sočen iskren strasten slasten okusen radosten vesel navihan zabaven šarmanten poetičen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in naravo v sebi. Ljubljena si. Vsa narava samo želi, da se pristno izražaš kot del celote, ki jo predstavljamo vsi in vse. Tu smo, da bi soustvarjali Raj! Zdaj! Sodeluj s svojo pristno naravo!

SPREJMI VSE DOBRO!!!

Kako bi moje življenje izgledalo, bolj me zanima, kako bi se občutilo, če bi vedela, da sem ljubljena vsak trenutek?

Brala sem neko ljubezensko knjigo, pa no. Bolj roman. Zelo je zanimiv. Tam je mala, najbolj navihana hčerkica od sestre rekla, da če ji rečejo, da naj bo pridna, pomeni da naj bo tiho! To se mi je zdelo tako smešno. Pa tudi resnično!

Kako bi izgledalo moje življenje, če bi vseskozi imela občutek, da sem ljubljena?

Verjetno bi letela na oblakih! Zaupala bi vase. lahko si ustvarila karkoli. Zaupala bi, da sem ljubljena, ne glede na vse. Lahko bi bila karkoli – pristna. Počutim se, kot da bi ljubezen brez skritih namenov (kot to, da moram biti pridna) v meni prebujala vsemogočnost. Prav uživala bi življenje in srkala vsako njegovo sočnost in slastnost.

Pa saj vem, da sem brezpogojno ljubljena?! Vem?! Zares vem!?!

Zakaj pa potem plešem ples ugajanja, da bi bila bolj sprejemljiva!? Zakaj si želim, da bi me imeli ljudje radi in sem prijazna, tudi ko ne čutim tako ali nisem razpoložena. Zakaj želim vsem pomagati, da se počutijo dobro in da so sproščeni?! Zakaj plešem naučen paritveni ples (Sem ga plesala. Preteklik. Samo povem.) kot vsi?! Zakaj delam stvari, ker sem dobra oseba in ne, ker si jih zares želim početi?!

Veliko tega sem se osvobodila, saj moja okolica ni igrala takih igric. Čisto samovoljno so delali, kar se jim je zljubilo in prav so imeli. Tako imam tudi jaz prav, kot zdaj delam isto. (Ali bom delala isto. Prihodnjik. Načrtujem.)

Seveda pa mi ni treba jokcati – niti nad mojimi »paritvenimi vzorci« ali igrami mask – niti nad hlinjenjem smiljenja seme sebi, kako me nihče ni imel rad brezpogojno in sem zdaj vsa zablojena. (Kar ni res. ni. Res ni. Čudovita sem. Vse to me je oblikovalo v izjemno osebo. Sploh pa v zelo zanimivo osebo s sočno preteklostjo.)

Jaz sem zdaj, ker sem. Čudovita sem. Lahko si podarim vso ljubezen Vesolja in še čez. Kdo pa je bolj vreden moje ljubezni, če ne jaz sama!? V meni je neskončen vrelec ljubezni, studenec brez dna, ki vedno polno žubori. Vse to lahko zlijem v svoj vsak dan in mogoče tudi namenim kakšno kapljico komu drugemu. Če mi bo.

Uživaj mi! Imej se rada!

Ljubeč ljubek ljubezniv miren blažen harmoničen hvaležen sočen strasten brezpogojen lahkoten sproščen razkošen iskren pristen miren edinstven žlahten čaroben ustvarjalen fantastičen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi vso ljubezen, ki je zate, tudi do sebe. Čudovita si!