EDINSTVEN PLES ŽIVLJENJA

Pleše življenje skozi mene… kot vetrc nežno ziba listje na drevesu in čarobno šumi. Mi vsi smo del velikega drevesa in vsak list je čisto nekaj posebnega, a vseeno smo skupaj povezani na nam večino časa neprepoznavne načine. Imamo moč življenja, ki se pretaka skozi nas in skozi nas ustvarja čudovit ples Srca – Duše – čisto edinstven in neponovljiv.

Smo del matere Zemlje. Nežno nas ljubi in nas žgečka s svojo ljubečo energijo in nas vodi naprej.

Skupaj soustvarjamo Raj. Smo kot reka, močna, ki gre vedno proti izvoru, morju, oceanu. Lahko se upiramo, ampak prej ko slej bomo omagali v mučenju, naprezanju in tok nas bo sam nesel naprej k najboljšemu možnemu življenju. Naše srčne želje so s tokom navzdol, ko vse teče z lahkoto in smo mi v sproščenem stanju miru. To je zares čarobnost.

Največji privilegij mi je, da živim pristno.

Nič mi ni treba dokazovati. Nikomur. To nas je danes spomnila Suzan Ashley pri meditaciji. Ne rabim se dokazovati staršem, ali sorodnikom ali sodelavcem od staršem ali njihovim prijateljem, nikomur. Niti njihovim bratrancem in sestričnam. Ali bratom ali sestram. Niti njihovim bratom ali sestram. Partnerju. Sinu. Mami od sinove punce ali očetu. Nikomur.

Nikomur.

Ja res… nikomur.

Niti sebi se mi ni treba dokazovati. Nič si ne rabim dokazati, da bi se potem končno lahko počutila vredno vsega in vseh darov, kar jih ima vesolje zame. Nič mi ni treba narediti. Samo, da sem pristna, pa je dovolj. Samo, da izberem zdaj boljše, kot sem prej. Samo, da zmagujem ali se učim – kar pomeni zame radostna rast.

Zdaj mi je vse jasno. Sedim v senci pri slapu in poslušam vodo, kako lepo šumi in me boža. To je zame nega moje duše. To je zame sprostitev. To je zame blaženost. To je zame čisto razkošje. Veter šumi skozi vrbove liste in bori v ozadju tako mirno stojijo obsvetljeni s soncem. Zdaj se je vetrc še nežno dotaknil mene. Noge imam na tleh, na zemlji in rahlo me hladi in me zdravi.

Danes imam dan oddiha. Miru. Časa zase. To pa je dragoceno.

Še bolj dragoceno pa je, da ne rabim nič dokazovati. Ne mami. Ne očetu. Nikomur. Samo živim svoje življenje po svoje. To pa je privilegij in čista legenda!

Ljubek pristen iskren radosten sijoč sočen topel mehek srčkan dan poln ljubezni!

Dopusti življenju, da te ljubi. Tega si tudi vredna. Življenje te že ljubi, kot bi rekla Louise L. Hay.

»Ti si ljubezen. Ti si ljubljena. Tebe je lahko ljubiti. Ti si ljubeča.« Kassandra – Suzan Ashley.

(Saj ne morem, da ne bi vključila drugih v to moje pisanje, če pa so mi v taki navdih in mi vzdigujejo dušo. Spominjajo me, kdo sem v resnici in zato sem jim neskončno hvaležna! Napolnjena sem z Ljubeznijo!) Uživaj!

PLES V VIŠJE VIBRACIJE

Življenje je zares lepo!

Življenje je lepo!

Počutim se, kot bi bila sredi vsega dogajanja tako mirna, kot še nikoli nisem bila. Čutim, da se vse dogaja zame.

Malo pa se še izogibam gibanju in razgibavanju. Potisnem jih čisto na konec dneva. Velikokrat se zgodi, da me ulovi tema in potem ne grem na sprehod, kot sem načrtovala. Zato pa zvečer plešem vsaj eno pesem. Zdaj je moja najboljša in najljubša od Fairground Attraction Find my love! To pa so tako dobri ritmi, ki sem si jih naredila za zvonjenje na telefonu. Kako pa to sprošča! Ples je moj jezik izražanja povezanosti s sabo in vsem vesoljem! Rada bi obudila plesne korake! Pa saj imam čas, zakaj ne. Lahko pa plešem vsaj prosti slog vmes, da se sprostim in za zabavo! Kdo bi si mislil, da tako enostavno gibanje povzroča toliko radosti.

Me še pa nekaj veseli! Saj ne, da znam igrati ali peti. Nič od tega ni niti približno podobno uglašenemu petju angelov. Meni pa je v tako zabavo, da mi srce kar poskakuje od radosti. Prijatelj mi je uglasil ukulele in zdaj tako lepo zveni. Sigurno je to bilo prej krivo, da ni šlo, kot bi moralo, ne pa moje neznanje. (Samo hecam se!) Lahko bu tudi igranje vadila. Petje pa tako ne vem, kaj delam, samo vem, da mi je iz srca super, ko izražam svojo dušo skozi glas. Meni je dragoceno, kako pa je drugim slišati, pa niti ni pomembno! Jaz se noro dobro zabavam! To pa je moje veselje danes!

Sem pa tudi začela slikati! Kupila sem si malo skicirko, no akvarelno beležko, kako se že prav reče, likovni dnevnik – ne spomnim se. V njem je tako kvaliteten papir in prav uživam, ko slikam abstraktne rajske rože. Vse so toplih barv. Prej sem čakala, da se posušijo, zdaj pa bom nadaljevala.

Res pa je, da še imam eno strast, lepo oblačenje. To pa je moje izvirno veselje! Majhna oblekca z odprtim hrbtom mi je v čisto radost, ko si jo oblečem in jo imam potem na sebi. Kar vse življenje je lepše!

Še eno strast imam. Kuhanje! Danes sem naredila veganske brownije brez glutena! Božansko! Božansko! Zares! Skupaj smo jih jedli in preizkušali nekaj novega! Našla sem še nadomestila za jajca, k iso tako enostavna! Jabolčna kašica, lanena ali chia semena zmešana z vodo, banane – to že tako uporabljam, tapiokina moka v vodi, aquafaba ali čičerikina voda, olje, soda bikarobona zmešana z vodo. Pa to so same dosegljive stvari, ki so mi priročne.

Danes sem si dala na okensko polico rožo, ki mi tako lepo cveti! Pa še eno na kovinski stol, da izgleda kot na morju ali Toskani. Tako me zjutraj pozdravita. Rože so tudi moja strast. božansko.

Zdaj vidim, da sem kar aktivna v izgrajevanju svoje vibracije.

Seveda pa je moja strast pisanje. Lahko se še bolj povestim tudi temu!

Ljubek strasten sočen sijoč cvetoč sladek opojen dan!

Sledi svojemu srcu! Ne šepeta ti, ampak ti že glasno govori, kam naj greš! Izbiraj danes s srcem! Prav te vodi! Zaupaj mu! Prisluhni svojemu srcu, moja draga!

POGOVOR IZ SRCA POMAGA

Življenje je čudovito.

Danes bi rada pisala o nečem zelo pomembnem.

Ne vem, zakaj začnem z življenje je čudovito. To me je najprej preblisnilo, ko sem začela pisati. Zato je zelo pomembno.

Življenje je dobro do mene.

Jaz sem dobra.

Ljubim svoje življenje.

Z življenjem imava prijateljski odnos.

Zaljubljena sem v svoje življenje.

Čutim, da me življenje ljubi.

Ob tej zadnji izjavi pa sem še posebej čutila, da se mi kar srce topi od ljubezni. Vsa sem se raznežila. To pa je čisto res. Čutim, da me življenje res ljubi. Počutim se ljubljeno, kot se že dolgo nisem. Prav razganja me od ljubezni! Počutim se res srečno!

No, zdaj pa k pomembni stvari. Imela sem situacijo, ko sem bila pod stresom in sem izblebetala nekaj, kar ne bi želela drugače deliti, ker je moja čisto osebna stvar. Nihče nima niti pravice, da me to sprašuje. Saj sem tako tudi povedala, ampak po vrtanju in sumljenju v oči, pa sem izdala samo sebe. Povedala sem, kar ne bi smela. Nase sem bila tako jezna, da je bilo kar hudo! Kaj jezna, besna. Potem pa še mi je prijateljica rekla, tega pa res ne bi smela povedati! Že tako sem bila jezna nase, potem pa sem ji rekla, če takrat ni nič rekla, ko je bila čisto ob meni in je videla, da pritiskajo name, naj bo tudi zdaj tiho. Saj ji nisem rekla na grd način. Samo rekla pa sem. Potem sem še zaradi tega čutila krivdo, ker sem še njej tako neprijazno rekla! Uh, utapljala sem se! Dihala sem na škrge!

Vse dokler si nisem priznala, kako se počutim.

Ni pomagalo, da tega ne smem čutiti. Sem že čutila. To ni ravno pozitivno. Zbaši se ven iz tega. Kako si mogla!?!

Nič od tega ni pomagalo. Ne strogo, ne milo prigovarjanje… Nič!

Pomagalo pa je, da sem si oprostila. Pomagalo mi je, da mi je bilo žal. Pomagalo mi je, da sem v to situacijo vnašala ljubezen in da sem bila hvaležna za njo.

Malo boljše sem se tudi počutila, ko sem si rekla, da se samo učim ali zmagujem, nikoli ne izgubljam kot nas uči Marie Forleo.

Pa tudi to je pomagalo, da Bog vedno najde pot, kjer poti ni – afirmacija od Florence Scovel Shin. Vse, kar je darilo od Boga po njegovi milosti, mi nič ne more odvzeti, ali preprečiti – niti jaz sama. Tudi to je njena.

Resnično pa je zares pomagal pogovor iz srca. Opravičila sem se prijateljici, ker sem ji rekla tako grobo, naj bo tiho. Res sem bila pod stresom. Vse sem ji povedala, tudi to bi ji želela povedati, da sem bila nase še najbolj jezna, ne na njo, ker je bila tiho. Tako močno me je objela in me stisnila k sebi. Čutila sem, da mi je že vse davno odpustila. Potem sva imeli lepo dopoldne skupaj, pa tudi popoldne na sprehodu, kjer sva se malo usedli in uživali ob sončnem zahodu. Bilo je božansko mirno in čutila sem, da se je najin odnos dvignil na višjo raven in da se zdravi. Potem sva bili na pomembnem klepetu, kjer ni bila niti malo več tiho in mi je tako zelo pomagala. S tem, da sem ji odkrito povedala, vse – iz srca – je čudežno ozdravilo obe. Osvobodilo naju je.

Življenje je res lepo. Saj vem!

Trenutki pristne bližine zares štejejo. Danes jih ustvarjaj, če tudi samo za minuto, kot bi nam rekla Kassandra – Suzan Ashley.

Ljubek pristen srčkan srečen sijoč svoboden harmoničen jasen edinstven pustolovski dan!

Zabavaj se! Smej se! Uživaj! Pleši skozi dan! Živi svoje sanje! Sledi svojemu srcu! Uživaj!

ZAPOMNILA PO LEPEM

Življenje je dragoceno. Pa ga res imam za takega – dragocenega – ali živim iz dneva v dan, kot da še bom živela sto let? Mogoče bom. Zares. Kaj pa, če bi vsak dan uživala na polno? Kaj če ne bi čakala samo na petek ali vikend? Ali na rojstni dan? (Podobno sem brala v knjigi Borisa Veneta in Nikole Grubiša.)

Kaj če bi si vsak dan zapomnila po nečem lepem?

Kaj če bi mi res vsak dan bil dragocen, samo zato, ker sem bila povezana s svojim srcem? Samo zato, ker so bile motnje in šumi hitro prepoznani in zato odstranjeni in sem naprej lahko živela polno življenje?

Vsak trenutek, ko sem povezana s svojim srcem, je razlog za praznovanje.

Vsak trenutek, ko se spet povežem nazaj s svojim srcem, je prav dober razlog za praznovanje.

Čisto vsak trenutek, ko ga polno občutim, kot tega zdaj, ko mi prsti drsijo po tipkovnici in uživam v pisanju, je razlog za praznovanje!

Vsak trenutek, ko v srcu občutim mir, je razlog za praznovanje.

Slavimo to, kar je res pomembno! To pa je, da sledimo svoji srčni poti, kajti to je moja močna točka in tudi od vseh.

Naša srčnost je naša moč. To je naš prestop v peto dimenzijo, kot bi nam rekla Kassandra – Suzan Ashley.

Sprašujem se, ali so moje želje res moje ali so samo želje dokazovanja in ega? Ni mi do zadnjih! Vem, da so srčne želje bolj tihe in se pojavljajo vedno znova. V knjigi Marie Forleo – Za vse se najde rešitev, pa sem prebrala čudovito misel od Julie Cameron, da s tem ko uresničujemo svoje sanje, smo bliže Bogu in uresničenju naše božanskosti.

Danes sem bila na izletu in mi je bilo všeč potovanje. Rada imam pokrajino in vse, kar se dogaja. Bilo je zanimivo potovanje. Polno pustolovščin in uresničenje želje.

Nekako si želim graditi še vedno bolj na notranjem bogastvu in temu, da sem jaz zadovoljna s svojim življenjem. Želim živeti pristno. To je zares moja prioriteta. Vse se odvija nežno in lahkotno.

Rabim čas, da malo zadiham in da grem malo stran, da se potem spet rada vrnem domov. Prav kliče me nova pustolovščina. Kam, pa še bom videla!

Uživaj dragoceno lepo življenje v vseh pogledih!

Ljubek srčkan pristen blažen iskren jasen nagajiv vesel iznajdljiv celovit živahen kreativen srečen srčen dan poln Ljubezni!

Živi po svoje – to je tvoje življenje in za tebe gre! Ti veš, kaj najbolj potrebuješ. Zdaj pa je čas življenja spoznanj, ki smo jih nabrali v življenju in uvajanje le teh v prakso. Vaja! In še malo več vaje! Pa spet vaja!

 

SRCE RAZUME SRCE!

Življenje je polno soustvarjanja čarobnosti in lepega. Čutim, da sočutje raztaplja stare razmere. Na čaju sem dobila sporočilo, ki mi je ustnice raztegnilo v nasmeh! Zdaj sem se spomnila, da sem prosila Boga za mir v družini – harmonijo! Pa to je čudež! Zdaj pa sem kar naježena od veselega presenečenja! To pa je hitro ustvarjanje. (Kassandra – Suzan Ashley bi rekla ustvarjanje temu, kar mi imenujemo manifestacija.) Na čajnem listku pa je pisalo, da je sočutje najhitrejša pot do odpuščanja. Čudovito čarobno!

Neverjetno pa me bodri stavek, da zmagujem ali se učim – nikoli pa ne izgubljam – od Marie Forleo. Čudovita knjiga Za vse je rešitev me je navdušila. Prej bi se sekirala in se krivila veliko časa. Prav razjedalo bi me obžalovanje in občutek sramu, če bi rekla kaj ne preveč dobro. Ali pa je kaj izpadlo slabo čisto drugače, kot sem mislila, da bo. Pa nič zato! Vsa strogost do sebe odpade! Ni več potrebna! Saj se učim! Zares! Samo učim se! Ali pa zmagujem!

Koliko stvari pa sem rekla, ki pa so izpadle dobro in so pomirile moje srce ali dušo koga drugega?! Za to pa si ne dajem pohval in nagrad!?!

Res je!

Vse slabo me zmoti in me vrže iz tira! Lahko zdaj z enako zagretostjo hvalim svoje dosežke!? Saj ne, da bi si napihovala ego, ampak da se mi uravnovesi moja ostrina, da delam tudi dobro in to veliko več, kot delam slabega. Pa še to ne namerno slabo! Trudim se, da delam dobro!

Bolj kot mi je dobro, da sprejmem, da drugi živijo, kot želijo živeti, pa če tudi ne razumem nič – kot bi mi kaj razlagali v kitajščini – boljše se jaz počutim. Manj energije zapravljam z nepomembnimi stvarmi. Ni potrebno, da se učim kitajščine! Drugi vedno za njih – jaz pa vem zase. Ni potrebno pojasnjevati! Niti meni, niti njim! Pa to je čarobno življenje! Srce do srca pa se tako vedno razumemo!

To pa je čista svoboda!

Lahko sem vpletena kot si zares želim biti ali pa tudi ne. Mogoče pa kitajščina niti ni zares zame in ni moja strast.

Drugi lahko gradijo mostove v katero smer želijo, samo da uživajo. Jaz pa vem, kaj je meni pomembno. Če stopam s kompasom srca, ne morem zgrešiti svoje poti. Vedno sem na svoji poti. To je prava pot zame. Ni se mi več treba spraševati, kaj je, ker sem sproti vodena. Jasno in spontano.

Včasih še namerno preslišim glas, ampak mi je kar hitro žal. Vse je vaja in gre mi boljše in boljše.

Zaupam v dobro Boga in dobro vsega.

Ustvari si čaroben dan poln smeha in veselja! Ti izbiraš! Ti odločaš! Osredotoči se!

Ljubek pristen srčkan vesel srčen sijoč dan!

Zabavaj se! Življenje je praznik! Zdaj pa plesne čevlje gor ali pa se sezuj in pleši kar bosa! Občutek je fenomenalen!

ŽIVLJENJE ČAKA NATE!

Kaj pomeni zate, da ustvarjaš živo poezijo iz svojega življenja? Kaj tebi pomeni poetičnost?

Danes ponoči sem imela tako lepe sanje, ko sem bila globoko zaljubljena in poljubi so bili tako sladki. Vmes med sanjanjem sem si mislila, a tako se občuti prava ljubezen, ko vse teče tako zlahka. Čisto sem se prepustila. Hvaležna sem, da se spomnim tako lepih sanj. Še zdaj me objame topel občutek okoli srca, ko se jih spomnim. Prav polepšale so mi dan. Najprej pa jutro, ko sem še malo držala oči skupaj in samo bila v teh lepih občutkih.

Pravljično lepo je. Živeti svoje življenje.

Življenje je prekratko, da ga ne bi polno uživala. Zdaj, ko sedim zunaj in pišem, se še me vsa ta čarobnost narave, tega trenutka, sonca, ptičje petje… še bolj dotika.

Stik z naravo je dragocen. Najprej s svojo. Če pa ne gre, pa meni pomaga, da se najprej povežem z naravo okoli mene. To me vedno vrne k sebi na skoraj čaroben način. Spomni me, kdo sem. Spomni me mojega resničnega bistva, da sem del Ljubezni.

a

»Vsi smo del Boga.«

Kassandra – Suzan Ashley

   b

Ljubezen je moja resnična narava. Ljubezen v meni raste, saj je zalita vsak dan, vsak trenutek z Božansko ljubeznijo.

Danes mi je bilo tako osvobajajoče, da sem spoznala, da vse stvari, ki me živcirajo – so namenjene prav temu, da me živcirajo. Pa je to potrebno?

a

»Veliko stvari bo, ki bodo samo motnja, da vas spravi iz srca.«

Kassandra – Suzan Ashley

   b

Takoj, ko sem spoznala, da je vse samo motnja, šum, ki ga ne rabim upoštevati, je napetost v meni izginila! Takoj sem se počutila boljše in bolj polna energije! Pa to je bil čudež, da se mi je tako hitro uspelo izvleči! Spoznala sem oziroma bolje rečeno – v trenutku sem se zavedala, da če zaupam Bogu, kaj pa lahko gre narobe?!? Sploh nič!

Vedno je vse dobro!

Vedno je VSE veter v moja jadra, da sem na srčni poti.

Ali tako nekako bi rekla Marie Forleo: »Ali se učim ali pa zmagujem – poraza ni.«

Čutila sem, da se mi je skala olajšanja odvalila iz srca. Ne rabim več posvečati pozornosti tem motnjam! Lahko praznujem! Lahko se veselim! Ne glede na to, kako izgleda, vedno nekaj pridobim – ali zmagujem. Pa če to ni raj na Zemlji! Čarobnost! Sama čarobnost!

Danes sem si dvignila vibracijo tako, da lahko zares živim svoje življenje po svoje – s pisanjem. Ni potrebno, da je komu smiselno, meni pa je zelo zelo vse smiselno in v zadovoljstvo – dragoceno! To so moji zakladi srca!

Rada pa bi se zahvalila vilam, da me tako lahkotno in nežno, a tudi močno, spodbujajo naprej. Naše čarobno soustvarjanje dobiva otipljive razsežnosti!

Življenje je lepo! Življenje je dobro do mene! Življenje je čudovito!

Ljubek pristen lahkoten nagajiv ustvarjalen srčkan srčen zaljubljen živahen dan poln Ljubezni v srcu!

Živi svoje sanje! Zdaj! Ne čakaj več! Življenje čaka nate! Uživaj! Uživaj v procesu soustvarjanja!

LAHKO ZAUPAM BOGU!!!

Danes je dan za spremembe.

No. Če v resnici povem... Danes je dan za spuščanje.

Kaj če bi res lahko zaupala Vesolju, da še ima stokrat boljši načrt zame, kot ga imam jaz sama? Kaj če ima tisočkrat boljši načrt? Kaj če pa ima neskončno boljši načrt zame, kot si ga jaz sploh danes lahko prestavljam?

(Bi še vedno stala s svojo majhno skodelico za kavo in čakala, da se napolni in to točno na moj način?! Mislim, da ne!?! Če bi zares zaupala, bi se prepustila. Zdaj pa že mislim, da bi bila nora, če bi še izsiljevala s svojim omejenim načrtom izpolnitve. Spuščam in prepuščam. (Zdaj ko sem tu naredila piko, se je metulj skoraj zaletel v mojo glavo, kot bi mi želel potrditi, da sem se prav odločila!))

Vile so me danes opozorile na to. Saj ni bil rdeči znak ali rdeča stop luč. Samo nežno in blago so mi rekle, da naj zaupam in vse prepustim vodstvu. Ne vodstvu, Bogu.

Imam čudovite čarobne Vilinske karte Doreen Virtue, ki me usmerjajo in skupaj soustvarjamo čudovito sedanjost in potem prihodnost. Kar smo se povezale, karte in jaz. Povezale smo se pa še bolj: vile in jaz. Popolnoma jim zaupam. Vedno mi odgovorijo po resnici. Zdaj pa bi lahko, ne samo, da poslušam, samo še bolj to tudi zares upoštevala. Zares. Vadila.

Vaja. Vaja. Vaja.

Vem to, in samo vem? Ali sem zanje osvojila in ga živim?

Lahko izbiram, da bom vadila ali pa iskala vedno nove načine, namesto da bi uporabila vse to, kar že vem in tako tudi živela. Saj ni na vseh področjih tako. Na nekaterih kar vadim. Vsak dan sproti. Na drugih pa malo manj.

Lahko sem knjižnica informacij, ampak brez preizkušanja naučenega, bom samo prazna knjiga brez dogodivščin in pustolovščin resničnega življenja. Prazna. Šteje to, kar sama doživim in izkusim. To so pa moji dejanski zakladi srca. Zdaj pa je čas za srčnost. Zagotovo.

Življenje je čarobno lepo. Lahko pa je še bolj, če usklajujem svojo energijo in vadim dobro počutje.

Zdaj, namesto, da bi upoštevala nasvet vil, da se sprostim in spustim, sem si držala dolgo pridigo. Pa saj je bil dobronamerni opomnik. Saj z veseljem sprejmem spominjanje, da je dobro, da uporabljam to, kar že vem.

Knjige pa so moja ljubezen in rada kdaj kako preberem, da me tudi spomni vsega, kar že globoko v sebi vem. Čas je. Čas je, da si zares zaupam. To je moja sprostitev in moje spuščanje. Še bolj kot sebi pa lahko zaupam Bogu. Vsemu, kar je – da je dobro zame in da je veličastno, bolj kot sem si kdaj sploh upala predstavljati. Zaupam.

Življenje je čudovito.

Življenje je popolno.

Življenje je radost.

Lahko zdaj živim po svoje v vseh pogledih. Življenje je praznik in to je edino, kar šteje, da lahko živim pristno in polno – z vsem srcem ljubim vse, kdo sem in vse, kar je okoli mene – svoje ljubko življenje.

Ljubek pristen nagajiv lahkoten celovit radosten zabaven nagajiv blažen živahen jasen iskren edinstven dan poln sonca!

Življenje je lepo v vseh pogledih. Sprejmi čudež življenja in ustvari iz njega živo poezijo, kot bi rekel Osho, pravo umetnino.