ZAČNI PRI SEBI

Svet bi res bil in je prekrasen, ko sledimo svojemu srcu! Bog, pomagaj mi, da se uresničim. Uporabi me. Naj prispevam to, kar sem prišla prispevati. Pripravljena sem. Tu sem, da ti polno služim. Samo tebi.

Ti me uporabi, da ljubezen ostaja na Zemlji.

Ti me uporabi, da je ljubezen glavna sestavina vsega, kar delam.

Ti me uporabi, da ljubezen postaja otipljiva.

Molim pa tudi mir.

Pa seveda, da se s svojo dušo dvojčico najdeva.

Veš kaj!?!

Kaj pa če je vse lahko?! Kaj pa če je res lahko živeti iz srca, da smo ustvarjalci čarobnosti?! Res smo bili rojeni za to.

Izjemni smo in čas je, da to najprej sami sprevidimo in sprejmemo v sebi. Izjemni smo. Vsak je izjemen. Tudi ti. Tudi jaz. Ne rabim se več bati svoje svetlobe in jo lahko ponosno sijem.

Vredna sem živeti v svoji svetlobi in jo širiti iz svojega srca na ves svet. Svet bi bil prikrajšan, če bi se še zadrževala nazaj!

Ljubek prešeren vesel igriv ljubeč dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in uživaj v tem, kdo si. Imej se rada. Sledi svojemu srcu! Dragocena si!

ZABAVAJ SE IZ SRCA

Nekaj je tako zabavno, da niti ni za praviti.

Ali pa mogoče je.

Ustvarjam skozi pisanje zgodbe, ki mi je tako privlačna in zanimiva, da me pisanje čisto potegne vase. Tako uživam, kot že dolgo ne.

Si predstavljaš svet, kjer bi vsi delali, kar ljubimo!?! To bi bilo toliko ljubezni, da bi vse kar pokalo od nje! Vse bi kar prasketalo kot iskrice od veselja. Notranje zadovoljstvo bi žarelo iz naših oči!

Bog nas je ustvaril, da bi delali, kar ljubimo in bi delili naše darove. Ni nas ustvaril, da se pomanjšujemo in da se prilagodimo okolju, ki ni za nas. Bog bi si želel, da vsi celi žarimo od navdušenja, ki nam ga prinaša naš naslednji projekt. (Tudi če je alternativno kuhanje riževega narastka brez jajc, ki je zelo dobro uspel! Samo da povem. Zdaj je moja najljubša jed!)

Bog bi si želel, da smo srečni! Zdaj pa še mi sami to izbirajmo. Pustimo preteklost preteklosti. Ne določa nas več!

Ljubek čarobne srčkan dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in uživaj v svoji pristni naravi. Sledi svojemu srcu!

DRAGOCENOST NOTRANJE NARAVE

Dragoceno je, kako lahko je biti povezana z naravo.

Božansko je vse okoli mene. Vso zelenje. Še celo trava je božanska.

Vse je božansko. Vso to pozibavanje zelenja okoli mene me nežno pomirja.

Daje mi upanje, da bo prišel dan, ko bo mir za vse na svetu.

Daje mi vedenje, da je narava obilje.

Daje mi upanje, da so vsi otroci zdravi, varni in brezskrbni. Prosim za to! Molim za to!

Danes pa poskrbim za svojo igrivost tako, da ustvarjam. Kaj če bi kaj narisala? Kaj če bi kaj barvala?! Danes lahko poskrbim za svojega notranjega otroka, da se igra in barva preko črt!?!

Vedno so nas postavljali nazaj v vrsto, da bi služili sistemom. Pa še je to moja izbira?! Ne! Želim, da se moja pristna narava izrazi in da zažarim preko vseh umetnih omejitev.

Dragocena sem, tako kot vsi.

Izjemna sem, tako kot vsi!

Ljubek radosten srčkan dan poln božanskega obilja!

Zapleti se v ljubezensko zgodbo s svojo resnično naravo. Komaj čaka, da se povežeta na še globlji ravni!

 

SVETLOBA SRCA

Prepletam običajne dneve s čarobnostjo sonca. Sedim zunaj z nogami na tleh in dopuščam, da se toplota vpija vame. Kroži skozi mene. Zemlja srka vse, kar je v meni še senc in me polni s svetlobo. Poveževa se na nepojmljive načine. Svetloba se spleta kot drobne nitke otipljivosti, ki me nerazdružljiva povezuje z ljubeznijo.

Božansko je občutit trdna tla pod nogami, nad sabo pa zlato sonce, ki me greje.

Neskončno sem hvaležna, da me obkroža mir.

Kako se lahko še malo bolj zaljubim v svoje življenje?

Dopuščam čarobnosti, da me objame.

Zdaj si kuham nekaj, kar imam zelo rada. Rižoto in solato. Kar bo izjemno in se že zelo veselim kosila. Zraven pa pišem, ko čakam, da se riž skuha in gledam na zelene obrobje, ki me pomirja. Tako rada sedim v svojem pisalnem kotičku in opazujem naravo. Bliže mi je. Del mene je. Eno sva.

Zdaj dopuščam svoji pravi naravi, da se izrazi skozi mene. Naj sije pristnost srca na vse.

Ljubek srčkan dan!

Sledi svojemu srcu! Poveži se z naravo od znotraj navzven. Bodi močna!

BLAGOSOLOV SREČE SRCA

Nehajmo se zastrupljati z jezo in bolečino, da bi kaznovali druge – saj tega sploh ne opazijo. Naprej živijo svoje izkrivljeno življenje. S tem kaznujemo samo sebe, ker se odrekamo sreči in radosti, ki bi jo lahko občutili prav zdaj.

Kaj če bi raje zase izbirali več sreče in manj strupa?!

Čuti, kar je treba, potem pa se pomakni naprej. To mi pravi srce. Nič mi ni treba dokazovati!

Ne rabim se neskončno dolgo valjati v blatu, če mi več ni do tega. mogoče sem kdaj videla čar blatne sočne brozge, zdaj pa je več ne.

Ne rabim se počutiti krivo, ker želim živeti srečno kljub travmam ali dramam preteklosti. Ja. Velikokrat sem kaj popestrila. Ali mogoče besede drugih – zasrala, zapackala. Mogoče je to najbližja različica kletvice. Vseeno pa sem to naredila v duhu ali zavesti najboljšega, kar sem zmogla tisti trenutek.

Razmišljam ali se naj še sploh vznemirjam in sekiram zaradi tega?! Ne! Mimo je. Saj ne, da bi zdaj to ponavljala vse skozi. Mimo je. Lahko zdaj ustvarjam kaj novega in kaj bolj vznemirljivega. Kaj bolj pisanega na mojo kožo, kar mi prinaša veselje. To lahko naredim. Ne morem več zapravljati časa, ki ga imam. Ne morem več čakati na izbris spomina. S tem živim. Pa saj ni bilo nič takega! Vsi smo preživeli!

To je gnojilo mojim globokim koreninam, da lahko zdaj zares zacvetim kot divja vrtnica!

Ljubek divji ljubeč dan!

Zaupaj si. Sledi svojemu srcu!

LJUBEZEN JE REŠITEV

Ljubezen do sebe je rešitev.

Kako pa se naj imam rada, to pa je že napredno vprašanje. Druga stopnja.

Vem. Zunanje stvari. Lepo skrbim za svoje telo. Zdravo jem. Si nalakiram nohte in se lepo oblečem. Si uredim frizuro.

Kaj pa notranjost?

Kaj če samo priklopim na neko novo igro ega, da sem pa zdaj ljubeča do sebe in sem pristna? V resnici pa vse delam po starem, samo je malo bolj zamaskirano z ljubeznijo do sebe.

Mogoče to, da sem jezna in želim s tem kaznovati druge, zamaskiram z željo po samoti. Ali se skrivam za tem.

Nikogar ne kaznujem s tem, da sem v bolečini zaradi tega, kar se mi je zgodilo. Samo jaz še naprej trpim.

V tem trenutku se tista »zanimiva« situacija ne dogaja – zakaj jo torej želim vleči v sedanjost!? Se tako rada mučim?! Se tako rada zlorabljam?!!

Mislim, da je čas, da odpustim in se imam bolj rada, da res lahko zaživim iz srca. Brez skrbi, intuicija me bo vodila. Sproti. Korak za korakom!

Ljubek pristen srčkan iskren dan!

Sledi svojemu srcu! Zapleši svoj pristen ples srca!

LEPA SI!

Kaj bi bilo, če bi se malo bolj zabavali?!

Tu ni mišljeno samo ples in čaga ali praznovanje. Konec tedna, ko se res sprostimo…

Kaj če bi se zabavala pri rasti in širitvi?!

Strah bo vedno prisoten, saj delam kaj novega.

Kaj pa če bi sledila nagajivosti srca kljub strahu?

Če ne ogrožam svojega življenja, sem varna. Malo vznemirjenosti ob svežih stvareh pa je čisto normalno.

Opazila sem nekaj, kar me je zelo pretreslo. Zares. Brez heca.

Opazila sem, da se velikokrat kritiziram, se obsojam, se zmerjam – ja to je prava beseda – ker nisem normalna. Nikoli si nisem dovolila, da bi si zares dovolila biti umetnica, ustvarjalka na polno. Seveda pišem, to je hobi, ki ga ljubim. Vseeno pa sem vedno imela občutek, da moram delati kaj bolj resnega.

Zdaj je čas, da se vzljubim. Ne morem se več zmerjati, ker sem točno taka – kot sem. Kaj če imam dve nogi in bi se zmerjala zaradi tega? Ali dve roki? Ali eno glavo? To bi bil kriminal!!

Rodila sem se taka, kot sem. Nobeno zmerjanje ne bi pomagalo!

Dovolj je bilo zmerjanja. Čas je, da se sprejmem in dovolim svoji pristni naravi, da se izrazi!

Ljubek radosten iskren sočen dan!

Sledi svojemu srcu! Danes se sprejemam. Lepa sem.