SVETLOBA SRCA

Prepletam običajne dneve s čarobnostjo sonca. Sedim zunaj z nogami na tleh in dopuščam, da se toplota vpija vame. Kroži skozi mene. Zemlja srka vse, kar je v meni še senc in me polni s svetlobo. Poveževa se na nepojmljive načine. Svetloba se spleta kot drobne nitke otipljivosti, ki me nerazdružljiva povezuje z ljubeznijo.

Božansko je občutit trdna tla pod nogami, nad sabo pa zlato sonce, ki me greje.

Neskončno sem hvaležna, da me obkroža mir.

Kako se lahko še malo bolj zaljubim v svoje življenje?

Dopuščam čarobnosti, da me objame.

Zdaj si kuham nekaj, kar imam zelo rada. Rižoto in solato. Kar bo izjemno in se že zelo veselim kosila. Zraven pa pišem, ko čakam, da se riž skuha in gledam na zelene obrobje, ki me pomirja. Tako rada sedim v svojem pisalnem kotičku in opazujem naravo. Bliže mi je. Del mene je. Eno sva.

Zdaj dopuščam svoji pravi naravi, da se izrazi skozi mene. Naj sije pristnost srca na vse.

Ljubek srčkan dan!

Sledi svojemu srcu! Poveži se z naravo od znotraj navzven. Bodi močna!