Cvetoč bregec...

Danes sem si uresničila željo. Vsak dan sem se vozila mimo polja prekritega z živo rumeno dejo cvetov. Kot bi narava posipala nekaj najlepšega in tako veličastnega.

Niti sanjalo se mi ni, katera cesta vodi tja. Kar vozila sem se. Ko zagledam to lepo polje. Bila sem prepričana, da nisem na pravi cesti, ker je z avtoceste izgledalo, kot da je hribček dol in tako lepo. Kot rumeni tepih, najlepši, kar sem jih videla.

Potem pa kar! Pa to je to! Bilo je veliko parkirišče ob polju! Kaj še želim lepšega. Tako sem uživala v fotografiranju. Bila sem že zgodaj tam, ker je bil napovedan dež. Ampk sijalo je tako sonce! Bilo je tako lepo. Tako božansko. Potem se se je še bolj razkrilo iz oblakov.

Ko sem fotografirala kaplice na listu, kot da se je zasvetil biserček v tej kapljici. To je kot duša. Tisto najlepše, notranja lepota. To mi je najpomembnejše.

Kako se počutim zdaj, ko sem starejša? (Vem, včasih dobivam čudna vprašanja...) Izjemno dobro. Pogledam se v ogledalo in še nikoli se nisem zdela lepša sebi. Vsak dan sem starejša in ne bi se vrnila v dvajseta. V meni se je naselila neka domačnost, tega, kar sem. Tega, kar postajam. Oziroma, si dovolim biti vedno bolj pristna.

Da, res vas imam rada. Ampak želim si biti vse bolj zadovoljna in neodvisna od vas. Moja sreča je samo moja. Samo jaz sem odgovorna zase. To mi je v tako veselje. Počutim sme živo, kot še nikoli. Počnem stvari, ki so mi v neznansko veselje. Raziskujem. Privoščim si. Razvajam se! Drugi teden imam masažo! Razvajam se vsak dan sproti.

Vedno bolj mi je jasno, da je pomembna moja sreča, užitek, čutnost, opažanje lepote, tudi notranje. Taki luskuz mi je vse to doživljati v polnosti. Res. Počasi. Srkam to razkošje.

Rada imam svoje življenje. Rada sem v ritmu tega, kar sem. Nič ni tako pomembno in vse ima vsaj ščepec humorja v sebi. Ne samo ščepec. Celi kamijon veselja! Celo brezkončno polje zlate radosti, ki se blešči v soncu. Cenim vse, dom, svobodo, ustvarjalnost, srečo. Res sem bogato obdarjena!

Izjemno pristen bogat dan v polnosti veselja, ki se iskri v soncu!

P.S.: LMFAO - Sexy and I Know It (https://www.youtube.com/watch?v=wyx6JDQCslE) 

Celo le zase...

Začelo se je odklepanje vrat… Vstop v notranjost Bistriškega gradu! Postaja vedno bolj zanimivo!

Navdušila me je kapelica. Poslikave. Vem, ne bi molila tam. Tam bi meditirala. Če ne bi ostala kar v postelji, se zavila z odejo do nosa… in vse obrede opravila kar v postelji.

Široko stopnišče, kjer sem si želela skozi gledati gor, ker so bile tako lepe poslikave na stropu.

Kontrast: mačka – samosvojost, pes – zvestoba človeku. Mislim, da bi jih jaz dala na eno stran skupaj. Samosvojost in zvestoba gresta lepo skupaj. Oziroma lepo se dopolnjujeta. Vsak je najprej samosvoj in zvest sebi, svoji duši. Potem je lahko zvest v odnosu. Pristen tudi v partnerstvu. No, slika je poudarjala nasprotja, ali polarnost dobro – slabo, zlo. Tako lepe barve so bile, turkizno modra. Tako lepe zavese, kot da res visijo s stropa! Kako dobro je umetnik to naslikal! In v zelo kratkem času! Verjetno je res ustvarjal cele dneve…

Uh, da ne pozabim kapelice. Na glavnem oltarju je Marija. Barva je bila tako dol zabrisana, da sem mislila, da je bila gola. Ampak v resnici je imela obleko… nekdaj… Bili so tako lepi puti. Upam, da sem napisala prav. Meni so se zdeli ljubki okroglasti angelčki prav ljubki.

Prehod iz sobane v sobano, stopnišča, celo skrivni prehod me je čisto navdušil. Pogledala sem skozi okna, line na vseh straneh. Obrambni jarek. Stolp. Zanimive zgodbe ljudi. Okrogla poročna soba. Kot znamenje večnosti.

Res mi je bilo to tako globoko zanimivo doživetje. Parket, ki je škripal. Debeli zidovi, da sem komaj prijela od enega konca do drugega. Šlo je za milimetre! Točno!

Rada imam gradove. Vse je tako lepo nakičano. Sploh tukaj, saj je tudi baročni stil. Viteška dvorana. Okrogla poročna dvorana... 

Imela sem čas, drugi dan. Prihod po stopnicah navzgor po bližnjici do viteške dvorane. Še prej sem izkoristila čas za kavo, ki mi ga je prejšnji dan zmanjkalo. V grajskem stolpu. Po ozkih polžastih stopnicah navzgor sem sedela na debeli okenski polici. Lepo imajo urejeno…

Koncert je bil neverjetno akustičen. Nisem se mogla nagledati lepote dvorane, poslikav, barvitosti, izjemno dobrih globinskih učinkov, kot da je prehod na strop zaobljen in se potem odpira v nebo. Čudovito!

Zanimiv izbor in pestrost pesmi. Ljubko. Dobila sem še zadnji prosti stol v zadnji vrsti. Lepo sem preživela dan! Res cenim in obožujem svoje življenje v ritmu tanga! (Skoraj bolj mi je bilo všeč en dan prej, ko sem imela dvorano čisto zase… Čeprav obožujem glasbo…)

Ljubek dan v ritmu ljubke baročne glasbe!

P.S.: Danes je čaroben dan! Danes je tisti dan! Čarobnost že migeta v zraku… Uh, te pa že dolgo nisem slišala… Queen - A Kind of Magic (https://www.youtube.com/watch?v=0p_1QSUsbsM)

Odprto široko!!!

Čas mi je kar pobegnil včeraj. Toliko lepih stvari se mi je zgodilo! To je bilo moje najlepše praznovanje do zdaj! Hvala vsem za lepe želje! Zlati ste! Rada vas imam!

Obožujem gradove! Rada bi si jih pogledala še več! Včeraj pa se imela taki privilegij! Res je. dvakrat sem že bila tam. No trikrat, skoraj. Samo z namenom, da si pogledam grad. Vrata so bila končno odprta na strežaj!

Saj so že bila odprta vrata na strežaj, dvakrat. Samo da takrat samo od kavarne. Enkrat sem že prišla na dvorišče do vodnjaka! Uh, to je že bilo neizmerno veselje! Potem pa ni bilo nikogar tam! Žal! Vse se je končalo več kot dobro! V tej grajski kavarni so mi skuhali tako veliko belo kavo s smetano gor, da je bila res grajska! Cesarska!

 

Malo in samo toliko priznam, sem si bila sama kriva, da je bilo zaprto. Tam sem bila v soboto…

Tako, da najprej, ko sem prišla tja, sem fotografirala odprta vrata. Ker to je vedno dober znak. Druga vrata so bila tudi odprta! Že vidim vodnjak! Kaj pa tretja vrata?! Primem za kljuko! Volaaaa! Notri sem!

Vstopnica. Nisem prav vedela, ali si bom sama pogledala grad, ali bom dobila vodstvo. Seveda si želim pogledati ves grad! Uuuu! Dobila sem vodstvo! To se mi je zdelo še boljše kot dobitek na loteriji! Dobila sem glavno nagrado!!!

Začelo se je pri vodnjaku. Poslušala sem zanimive zgodbe. Pogledala sem nebo. Notranje dvorišče je obdano z vseh strani z zidovi. Visoko na nebu je bilo polno takih puhastih oblačkov. Mimo se je ravno peljalo letalo. Debela črta drugega pa se je že brisala, razpršela. Bilo je čarobno!

Uživala sem v poslušanju o vsej zgodovini, nastanku, povezovanju, dogradnjah, družinah… Zgodba me je kar posrkala. Ko pa sem imela tako zanimivega razlagalca preteklosti, pa še bolj! Tako cenim, da sem lahko pošpegala vsepovsod. Kar pelo mi je srce! Toliko lepega! Toliko umetnosti! Tako razgibana zgodovina!

Tako pozorno razlaganje. Tako zanimivo. Polno humorja. Toliko časa si je vezel, da sem lahko pregledala vsak detajl. Uh, čisto sem padla noter.

Tako dolgo sem že bila v gradu, da mi je zmanjkalo časa za grajsko kavarno! Pa tega sem se tako veselila! So me že klicali! Pa kje si ti?! Praznovanje se bo začelo brez tebe! Prav žal mi je bilo, da sem morala tako hitro ven!

Ogled je minil kot bi mežiknila! Sploh še nisem pogledala grajske trgovinice! Res bi še rada prišla enkrat, ko bom imela neomejeno časa! Grad se mi ni zdel tako velik od zunaj! Ampak je ogromno zanimivega za pogledati! Navdušena!

Danes pa grajski dan! Lepo se imejte! Cmok! Cmok!

P.S.: Sij! Sij! Lošči svoj sijaj! Saj ne, to nam je tako naravno! Srečna! Srečna! Echosmith- Bright (https://www.youtube.com/watch?v=8l5nMCJKyYY&index=26&list=RDQMRKBKISw4TvU)

Vooohuuu!

Danes je dan za pinki obleko. Plašček. Pinki verižico. Čevlje z ne previsoko petko, ker bi se rada gibala lahkotno. Ne pa pazila na vsako luknjico v tleh, da se bova sprijeli. Spotikali. Danes teče vse bolj na ležerno…

Moje življenje je tako lepo. Zjutraj je bila megla. Ampak samo zame zdaj sije sonce. Najprej je malo pokukalo ven in se skrilo. Pa spet malo. Zdaj pa me tako lepo greje!

Danes je dan za potovanja. Vase. V vse, kar je dobrega v mojem življenju. Tega je ogromno. Najbolj pa sem hvaležna za mojo sestro. Ob kateri sem lahko vse, kar sem (tudi muhasta… redko... priznam...).

Hvaležna sem za tako lepi dom. Za svobodo gibanja, ki mi ga daje avto. Za vse moje sorodnike, ki so tako edinstveni. Za moje lepo mesto, kjer sem doma. Za vse prijatelje, ki me razveselijo.

Veš kaj pa mi je najbolj všeč. V mojem življenju? Seveda jaz. Všeč mi je proces postajanja. Všeč mi je, koliko smešnih stvari, ki mi včasih ne bi bile tako smešne, se mi zgodi. Vsak dan se lahko veliko smejem na glas. Ustvarjam si življenje, kot si ga želim. S polnostjo. S svobodo. Za nagajivostjo in lahkotnostjo.

Rada imam svoje življenje. Z vsem srcem. Pa sebe tudi, se razume. Opažam pa, da sem do sebe veliko bolj ljubezniva, nežna, ne tako trda, sočutna. Opažam bolj dobre stvari pri sebi in drugih, prej kot slabe.

Danes pa si bom uresničila željo, ki me že dolgo čaka. Ampak, čas je. Kako se že veselim! Nekaj za dušo in mojega raziskovalnega duha!

Lep prazničen pristen dan poln užitka!!!

P.S.: Vsak dan je praznik! Danes pa tako ali tako! Kool & The Gang - Celebration (https://www.youtube.com/watch?v=3GwjfUFyY6M)

Čarobnost ritma...

Imam rada. Obožujem, slikarja. Paula Kleeja. Zelo rad je vključeval simbole v slike, tudi črke. Črto je peljal na sprehod in je nastala umetnina. Res mi je všeč, ker je upodabljal mistično, nevidno. Transcendentno. Na njega me vedno spomni simbol. Luna. Mesec bolj. In včeraj sem prvič videla, da bi se mi šumeča raztopila v obliki lunice. Ne tako polovično. Kot bi krog prepolovila. Čista lepa lunica je bila. Mesec. Tako sem se nasmejala, ker sem samo pomislila, da bi šla slikati. In potem sem šla. To mi daje taki mir, sproščenost. Užitek ob nastajanju. Rada imam to.

Poslušam, kako se otrok smeji zraven, kako je mehki in kako ga cartajo. Rada slišim smeh otrok.

Poslušala sem o tem, kako če ponavljamo realnost, da ostaja vse isto. Rada bi se pomaknila naprej.

Včeraj sem našla glasbo za blog. Potem sem morala nekaj iti poiskati. Ali mi je vode zmanjkalo za piti ali nekaj. Ne spomnim se kaj. Ostala pa sem pred ogledalom z divjim plesom! V pidžami s kužki! Kako je bilo smešno! Tako divji gibi! Sploh se nisem namenila plesati! Včasih ima glasba sovjo moč! Obsedla me je! V dobrem smislu! Bilo je tako zabavno! Toliko smeha!

Svak tako dobro igra harmoniko! Kako lepo šele poje! To me vedno tako razveseli. Čisto za mojo dušo! Imeli smo praznovanje! Velika družina skupaj ob dobri hrani! Toliko smeha in zanimivih zgodb. Čisto ležerno. Vse je bilo lepo poskrbljeno, samo uživali smo v osrčju narave. Tam se je tudi začelo vse to s plesom! Ni čudno, da sem potem imela free stil (fri stajl – piši, kao što govoriš… (svobodni stil, prosti slog… (knjižno slovensko))). (Zdaj pa že toliko besed, da se bo pomen razredčil… Ups…) 

Ostali smo pri zibanju in prepevanju v ritmu izjemno dobre glasbe. Lepo
je bilo.

Zdaj pa bom uživala v kavi. Privlačim take s srčkom. To mi je v tako veselje! Prav uživam v pogledu na drevesa. Imajo tako velika okna. Super je tukaj…

Slišala sem, preverjeno je, da če uživam v tortici, sladoledu, hrani na sploh… potem ne redi. Vem! Zato sem si včeraj oblekla bundo. Si vzela koco in šla jesti sladoled na balkon! Vse je bilo izjemno! Pogled na živo rumeno listje! Okus sladoleda! Božansko! V viseči mreži… Življenje je lepo, saj vem! Še bolj, če samo sem in polno uživam v vsakem trenutku…

Nekje sem slučajno videla napis: »Vse se odvije vedno v moje najvišje dobro!«

Res je. Zaupam!

Pristen žareč popevajoč in plesoč dan v polnosti! In žar v očkah!!! Cmok! Cmok!

P.S.: Ljubezen je vsepovsod! Sledi svoji blaženosti! Čarobnost! MAGIC SYSTEM - Magic In The Air Feat (https://www.youtube.com/watch?v=BAkqJT_sMKQ)

Srčnost... srečnost...

Vedno znova dobim mravljince, žgečkanje, ko poslušam dobro glasbo. Ni lepšega kot se prebuditi ob sončnem vzhodu in poslušanju moje najljubše pesmi. Začetek mi je tako pri srcu, da jo lahko poslušam stokrat, pa me vedno znova navduši.

Enako je v življenju, zakaj ne bi ponavljala stvari, ki me navdušujejo. Sproti odkrivala nove. Se širila. Spet ponovila postopek. Malo osredotočanja. Ponovitev. Pridige konec. Moj bog je srčen… Srečen. Notranji… Eh, pustimo to. Jaz sem srečna!

Včeraj pa sem res bila po naključju pri maši. Zanimivo mi je bilo, da je mašnik govoril o uresničevanju talentov. Če jih ne udejanjimo, prikrajšamo vse druge za to darilo. Sebe pa za radost. Svoje talente je treba deliti z drugimi. Včasih je treba vse poslušati s srcem, da sploh kaj slišim. Tudi gospoda župnika.

Zdaj ko berem Josepha Campbella, govori o podobnem. (Enakem.) Veliko se je pogovarjal s študenti. Ko jih je poslušal, je rekel, da se je vedno našla tema, ki je bila zanimiva posamezniku. Takrat je celi oživel, oči so mu žarele, govoril je z navdušenjem o tem. Sledi temu sijaju. Samo to je pomembno. Sledi svojim talentom, tako presežemo svoje osebno obzorje.

Tako rada imam dneve polne sonca. Tako tople. Tako polne martinčkanja. Vabljive: »Pridi, pogrej se malo pri meni.«

Kaj pa to, ko sem imela sadno torto za zajtrk? Z gozdnimi sadeži?! Mmmmm, je bila dobra! Izjemna! Zdaj pa še pijem kavo v  postelji. Sonce mi tako lepo greje celo mojo spalnico. Kar srkam to toplino. Pišem. Potem pa grem slikati! Kaj ni življenje polno lepote. Z vseh strani. Rada imam svoje življenje. Zadovoljna sem z njim. Točno tu, kot sem zdaj. Čarobno je. Imam čudovito družino, sorodnike. 

Sijoč sončen dan poln srečnosti in srčnosti!!! Cmok! Cmok! Objem!!!

P.S.: Koliko časa nazaj sem odkrila to pesem… Še vedno mi je všeč… Jimmy Cliff - I Can See Clearly Now (https://www.youtube.com/watch?v=MrHxhQPOO2c)

Preplet pravljičnosti...

Redko kdaj se mi zgodi, da sem usklajena s časom. Oziroma točnostjo. Malo se moram potruditi. Vse se mi zdi preveč zanimivo in me kar potegne noter. Pozabim na čas. Slikanje. Branje knjige. Želim jo brati samo malo, pa me tako potegne noter, da ne morem verjeti… Zanimivo, zanimivo, še bolj zanimivo… Kako se bo vse razpletlo? Ne! Ne morem verjeti! Res?!!

Pogledam na uro… Lahko bi že šla počasi od doma!

Včasih pa tudi precenim, koliko časa porabim za tuš. Oblačenje. Urejanje. Frizuro…

Včeraj je vse teklo kot po maslu. Vse je šlo skozi! Popolno! Videla sem luči na stadionu. Težko bo parkirati v centru, vse bo zasedeno! Res je bila kar kolona. Parkirali so že na pločniku… Ampak kot po čudežu, nek avto ravno zapelje ven. Parkiram. Čisto blizu!

Seveda grem na koncert!

Že zjutraj sem si vzela čas. Šla po vstopnici… kar je vedno dober izgovor za kavo.

To pevko občudujem! Njen poseben glas! Že večkrat sem jo želela iti poslušati (mislila sem napisati gledati… ampak bolj poslušati…). No, saj tudi gledati. Všeč mi je intimnost njenih ljubezenskih pesmi.

Bila sem navdušena in sem komaj čakala, da pride večer. Seveda sem vedela, da bom uživala v izjemnem vokalu.

Ambient je bil čaroben. Prišla sem po stopnicah navzgor. Razprl se mi je pogled na dvorano. Veliko sobano! Dobila sem tako romantičen prostor čisto blizu odra! Pa ne samo to! Zraven sem dobila čudovito mizico s svečko! Čisto po mojem okusu! Lahko sem uživala v izjemni kavi celi koncert!

Čarobnost!

Pevka Severa Gjurin je pela s takim občutkom… Globinami, užitkom... Energijo… S kitaristom sta bila v taki nežni navdihujoči čutni harmoniji. Vsa sta se dala v pesmi! Nasmeh mi je kar sam silil na obraz. To me je tako osrečilo! Vsa besedila s katerimi se lahko poistovetim… čisto. 

Obožujem to glasbo! Daje mi toliko radosti. Zapeta s srcem pa me dvigne v visoke vibracije sreče…

Čas je prišel. Izbirčnosti. Kvalitete. Zakaj ne bi izbrala najboljšega, če lahko… Ljubim svoje življenje!

Čisto čaroben čuten harmoničen dan!

P.S.: Včasih pronica čarobnost skozi pore duše čisto do srca… Čista lepota!!! Olivija - Spet je večer (https://www.youtube.com/watch?v=BCyYdiQaEGM)