SEM! SEM, KDO SEM!!!

Aaaahhhh! Pa smo spet tu!

Neverjetno, kako lepo sonce sije. Neverjetno, kako je ta blog postal vremensko poročilo. Saj ni to! Sonce mi dvigne energijo takoj. Vse je povezano. Zdaj. Rada imam sonce. Tako preprosto je to. In vse, kar je res pomembno, je preprosto. (Razen družinskih odnosov. Ampak tudi tu je preprosto. Samo sem, kdo sem. Vse ostalo se tako ali tako uredi – vedno. Še vedno se je. Tudi zdaj se bo. (Pač kraljica drame v meni pride rada na plano. Pa še kaj drugega!))

Praznovali smo vse sorodnice in sorodnike, ki so kdaj koli živeli. Če njih ne bi bilo, tudi mene ne bi bilo. Enostavno. Je res! Zato sem hvaležna vsem svojim prednicam in prednikom. Pot je bila dolga. Do svobode. Zdaj pa jo lahko živimo. Vsak dan. Vem, da se vsi veselite zame – za vsak srečen, izpolnjen, pristen trenutek, ki ga doživim. To so naši pravi zakladi. (Hkrati pa tudi odvezujemo vse navezanosti na nižje energije, ki ste jih tako dolgo živeli. Svobodni ste tudi vi. Vsi. Zdaj ustvarjamo nove vzorce ljubezni. Veselja. Izpolnjenosti. Tako enostavno je to.)

Rada vas imam vse. Hvala vam za vse. Brez vas – moje ljube prednice in predniki – me ne bi bilo!

Aaaaaaaahhhhhhh! Pa je bilo namenjeno počitnicam. Prav prijel mi je oddih. Dopust. Tudi ti mi kaj uživaj!

Ljubek pristen razigran razkošen radosten vesel navihan pester blažen bogat iskren optimističen živahen hvaležen harmoničen ljubeč miren dan poln božanskega obilja!

Sprejmi vse dobro, kar ima vesolje zate. Ljubljena hči vesolja si! uživaj!

ČAROBNOST NAVADNEGA!!!

Vauuu, kako je lepo! Najraje bi še kar zaprla oči in nazaj in samo bila na soncu. To tudi sem. Pišem zunaj! Neverjetno toplo je za ta čas! In ljubim to! Všeč mi je!

Oprala sem si posteljno pregrinjalo in koco, ki me greje ponoči. Tako dobro spim! Rada imam, ko je tako toplo, da še je pidžama preveč, čeprav se ji nisem odpovedala dokončno!

Uživala bom življenje!

Zdaj!

Neverjetno, kako mi pomaga, ko si ponovim te svete besede!

»Zablistaj! Nek oslepe, ko ih jebe!«

Pa dobro je to povedal, kdo je. čeprav ne vem, kdo je, ker mi je bilo samo preposlano! Zdaj pa je čas, da res to živim.

V sebi imam tako ustvarjalno žilico!

Polna sem navdušenja! Zdi se mi, da mi življenje lahko teče tako enostavno in lepo! Vse je tako preprosto in hkrati tako lepo. Običajno! Čarobnost navadnega! Čarobnost običajnega!

Res pa je tudi, da si vedno bolj priznavam, da ne morem živeti, kot se drugim zdi normalno. In to mi je fajn. Vedno bolj živim iz sebe! Mogoče je to to! Pripravljena sem!

Kak je res lepo!

Naredi si čudovit krasen dan!

Ljubek pristen srčkan sočen miren slasten sijajen veličasten harmoničen hvaležen razkošen razigran pester ljubeč bogat blažen bleščeč dan poln božanskega obilja!

Sprejmi vse dobro, kar je zate!

OBIČAJNO PRAZNIČNO!!!

Jaz sem tako navdušena! Tako se veselim! Nič ni. Nič takega ni. Čisto nič. Nič. No. Samo srečna sem!

Kako je lahko tako preprosto? Ni mi jasno!!!

Včasih se trudim in trudim za srečo in dobro počutje, potem pa me kar objame. Že včeraj zvečer ali popoldan se je začelo! Kar na glas sem se morala smejati. Morala! Vse mi je vleklo na smeh! Četudi sem bila sama doma.

Rada bi obdržala to navdušenje! Počutim se fantastično!

Veselila pa sem se meditacije, ki sem jo imela danes zjutraj! Božansko!

Vsa ta negativna občutja niso originalno moja!

Zdaj pa ti verjetno nič ni jasno!

Zadnje čase sem se počutila, tako, bleh. Nič kaj posebnega se ni zgodilo. Ali bilo drugače kot vedno, samo nisem bila pri sebi! Dokler nam danes zjutraj Suzan Ashley ni rekla na meditaciji, da to v resnici sploh niso moja občutja! Ne vem, če je rekla točno tako!?! Ampak, takoj sem začutila, da žalost res ni moja! To občutim, ko sem z drugimi. Tudi težo. Rada bi se povezala, pa se ne morem na stari način. Kassandra – Suzan Ashley nam je rekla, da se zdaj več ne povezujemo z bolečino – moj bivši je slabši od tvojega – ampak s soustvarjanjem!

Bum!

To je to!

Vse, kar se starega želi prilepiti, ga samo naženem stran. Res ni moje. Zato tega ne želim več nositi v svojem telesu, ali duši ali umu ali sploh – kjerkoli! Ne več! Dovolj je bilo!

No, zdaj pa sem spet lahko naprej srečna! Zagrabilo me je, da bi si lase pobarvala živo oranžno in si jih tudi bom. Zdaj so roza, samo za informacijo! Očitno, da rabim malo popestritve, tudi telesno! Ahhh, kako se veselim tega! komaj čakam, da odprejo trgovine, da si grem po barvo! Božansko. No, verjetno bom počakala, da se spere roza barva najprej.

Vesela pa sem zato v resnici, ker obožujem pisanje! Rada pišem! To mi je veselje, ki mi polni srce!

Uživaj mi tudi ti, na polno!

Ljubeč radosten razkošen ljubek miren srčkan sočen sijoč pristen edinstven harmoničen hvaležen svoboden miren edinstven zabaven dan poln božanskega obilja!

Dragocena si! Sledi svojemu srcu in si popolnoma zaupaj! Čudovita si!

MOČNA SI!!!

Vse je res! Močna sem! Močni smo, če si le dovolimo biti! Lahko se pomikam kakor srnica po lestvici vibracij, če si le želim dovolj. In če si dopustim. Da le ni objem negativnih čustev prevelik. Premočan. Ali že pretesen. Kot od velikega pitona, ki potem duši vedno bolj močno. Stiska. Pritiska. No, pa ne dramatizirajmo. Tudi tega se lahko otresem z lahkoto. Samo zaželim si, potem pa naredim kaj, da bi bilo drugače. In je!

Sem že spet želela napisati, kako me prelijejo negativna čustva in jim kar pustim, da ostanejo. Pa ne bi rada več tega delala! Nnn-nn! Ne. Naj samo spokajo. Vem, prinašajo mi sporočilo, kaj še naj pozdravim. Hvala za sporočilo in jih odslovim. Ni treba, da ostanejo na vse vključeno programu za en teden ali mesec ali bog ne daj – celo leto ali celo življenje! Ne! Dovolj je bilo gostoljubnosti stvarem, ki si jih v resnici ne želim.

Poštarja tudi ne povabim noter v dom in ne klepetava do poznih ur ali da bi celo ostal! Pozdraviva se, rečeva katero o vremenu, da mi pošto in gre. Lepo se nasmejeva drug drugemu in to je to! Potema pa imam jaz svoje opravke naprej. On pa tudi! Ni treba, da če mi nosi pošto, da je tudi moj najboljši prijatelj. (čeprav ena pošta je res vznemirljivo zanimiva in včasih višek dneva. Ampak vseeno…)

Lepo se mi imej danes. Bodi pozorna, koga in kaj spuščaš v svojo zavest. Si tega res želiš? Če ne pa samo odslovi po hitrem postopku prišleka in se naravnaj na sporočilo. Potem pa živi naprej, tako kot si želiš.

Ljubek radosten razkošen miren zabaven sočen ljubeč iskren pristen harmoničen hvaležen bogat blažen slasten dan poln božanskega obilja!

Razcveti se v vsej svoji lepoti. Ne boj se visoke vibracije. Ne boj si sijati! Zdaj si dovoljujem zdravljenje!

VEM, VEM!!! II. del

II. del

(Dobila sem še en nasvet, priporočilo, prijazno besedo, ukaz. (Saj ne, hec!) Sploh še nisem napisala, da je vse to povedala Kassandra – Suzan Ashley na kanaliziranju. Mogoče je vse strogo zaupno, ker so nasveti bili splošno zame. Ampak! Mogoče te navdihne, kajti mene je zbrcalo v rit. Malo!) Ahhh, zdaj pa sem pozabila, kaj sem mislila napisati! Že vem! Že vem! Že vem! (Boljše, da takoj zapišem, da se mi spet ne izmuzne.) Ni treba, da tako dolgo ujčkam negativna občutja. Ni treba, da jih povabim v dom, jim dam prostor na sedežni in jih pogostim. Pozneje pa celo povabim, da lahko prespijo ali celo ostanejo, kako dolgo hočejo. Pogostim jih z zajtrkom, prigrizki in vsemi drugimi dobrotami! NE!!! Zaloputnem jim pred nosom! Niti stopiti ne rabijo prav v moj dom! Takoj jim pokažem, da sem jih spregledala! Niti slučajno niste dobrodošla negativna občutja. Seveda jih raziskujem, ker tako izgubljajo moč.

Mogoče sem vse to napisala na dolgo. Kassandra mi je rekla, da naj jim ne dovolim, da se dolgo obirajo pri meni. No. Ni rekla tako. Rekla je, naj ne dovolim, da zavlačujejo z odhodom. No, niti to ni rekla. Rekla je, naj ne dovolim, da zavlačujejo. Ostajajo predolgo. No, nekaj takega. Zdaj veš vse!

Uživaj ta čaroben dan poln božanskega obilja in ljubezni, harmonije, miru in obilja za vse!

Lepo se imej. Sledi svojemu srcu! Uživaj ta dan na polne!

VEM, VEM!!!

I. del

Saj vem! Vem! Pa vem no! Res!

Kako se poje slona? Po kosih. (Bljak. Jem zelenjavo in sadje in tako.)

No, kako se dvignem v vibraciji? Postopoma. Ni treba, da je počasi. Samo gre od nižjih čustev, do višjih.

V visoki vibraciji vse teče. Pri meni pa se zdi, da je bolj zamrznjeno jezero. Tako postano, v katerega pritega in izteka bolj malo vode. (Pazi, kaj pišeš, ker to krepiš! Pa ravno sem dobila spodbudno besedo (beri opozorilo), da naj ne govorim vsem, kako sem jaz uboga in ne vem, kaj vse. Kdaj bom začela res to upoštevati? Zdaj!!! Kaj?! Misliš zdaj!? Zdaj – zdaj!!?!)

Lahko pa samo rečem, da bi rada delila to s tabo. (Kar definitivno ne pomeni, da to ni pritoževanje.)

Ahhh. Je pa kar težko počutiti se slabo (saj ne bi rada prekinjala, ampak spet se pritožuješ), ko sedim ob pečki in čakam, da mi bo zavrel čaj. Pa še zelo toplo mi je!

Rada imam svoje življenje. Rada imam ta trenutek.

Spet sem mislila nekaj napisati, da v resnici nisem tako smešna (ali pa sem), pa je to spet neke vrste pritoževanje.

Kaj če bi se samo objela v tem trenutku in bila to, kdo sem. kdorkoli sem. Verjetno sem jaz – jaz. Samo sem z vsemi svojimi občutji. Z vsemi svojimi izkušnjami. Ampak nič ni lepšega od tega trenutka zdaj. Čarobno je. Božansko. Zdaj komaj vidim, kako rada imam svoje življenje. (Pozabi, da sem se ti kaj pritoževala.)

Odlično se počutim! Končno čutim, da imam moč.

ZAVZETOST LUČI

Samo sebe lahko spreminjam. Pa še to je vprašanje. Lahko samo odstranjujem, kar ni moje. Vse programe, vse navade ljudi okoli mene, ki še me vedno oblikujejo. Vso nasnago, ki sem jo z leti nalepila nase, da bi živela prilagojena v sistemu, ki več ne deluje. Ni več v skladu s svetlobo, ki prihaja vedno bolj močno na Zemljo. (Kihnila sem, torej je to čisto res. Čisto. Čisto. Čisto res!)

Prepričanja.

Brala sem knjigo o domorodcih, če bi velela, kako je naslov. Sigurno sem jo omenila v kakšen od prejšnjih blogov. Tam je avtor sredi aboridžinske vasi delal z zdravilko ves dan. To pomeni osem ur ali več. Vmes je bilo kosilo in počitek. Če bi tako intenzivno delala na svojih prepričanjih, bi potem sigurno kaj dosegla. Spremembo, ki si jo želim.

Saj vem, da ni dovolj, da nekaj preberem. To potem res intenzivno želim živeti. Potrebno je nekaj truda.

Kar v knjižnico bi šla in bi si nekaj sposodila za preurejanje zavesti. Spuščanje starih prepričanj. Tudi, če bi našla (in bom našla) katerokoli knjigo na to temo, se bodo stara prepričanja ponavljala. Samo iz navade. to je intenzivno delo. Dokler staro ni prepisano z novim. Čas je, da raziskujem svoja stara prepričanja. Spomnim se stavka od Borisa veneta in Nikole Grubiša zapisanega v Iz dnevnika milijonarja ali bogastvo je v nas. Če ne veste, kakšna prepričanja imate o denarju, poglejte v svojo denarnico.

Pa saj sem veliko časa – vse do danes – prejemala programiranje, ki se je spreminjalo v negativna prepričanja. Ne morem pričakovati, da se bom samo preprosto odločila in bo vse staro izbrisano. Odločim se. Potem pa vložim nekaj časa, da se to spremeni. Veliko časa, verjetno. Pa saj sem voljna! Želim živeti pristno.

Ljubek radosten razkošen ljubeč iskren harmoničen hvaležen jasen kreativen mogočen miren blažen bogat dan poln božanskega obilja!

Uživaj življenje in se programiraj na življenje s srcem. Uživaj mi, zares!