Zdaj pa je življenje dobilo drugačno perspektivo! Ne samo, da je dobro, da živim po svoje, to je moja dolžnost!
Če ne bi bilo, dobro, da živim kot želim, bi se reinkarnirala
kot moja mama in bi živela kot ona! Pa se nisem rodila kot ona ali kot kdorkoli
drug! Hvala bogu! Saj sem rada jaz! Samo izgleda, da me moti, da imajo drugi probleme
s tem! Pa naj jih imajo! Bodo že preboleli! Naj zato še bolj pristno živijo po svoje,
mene pa naj pustijo pri miru!
Zdaj pa je čas, da si jaz dam svobodo! Moja narava je – kot je!
Želi se udejanjati v meni, me glede ali je drugim všeč ali ne! Ne glede ali jaz
želim pritajiti svojo naravo, da bi bila sprejeta, je ta močnejša! Zatajevanje postaja
tako boleče, da moram izpustit svojo pristno naravo na svobodo, kot zrak kar izpihne
iz balona, če ga spustim.
Čas je prišel predaje, prepustitve svoji pravi naravi! Ne morem
več zadrževati svojega poslanstva duše v sebi, ker me bo drugače razneslo! Poknila
bom kot prenapihnjen balon! Želim pisati pesmi danes! Želim plesati skozi dan! Hkrati
pa zaupam, da je moje največje hrepenenje moje poslanstvo in ko ga živim, sam varna
in zame je vedno poskrbljeno!
Danes se odobravam in živim v skladu s svojo naravo!
Kako lahko danes uporabiš moč svoje pristne narave za sijaj vsega
v sebi?
Cveti! Zdaj je tvoj čas obrodite preteklega ukoreninjanja!
Ljubek cvetoč sijoč srčkan dan!
Zaupaj si! Zaupaj svoji naravi!