sobota, 4. april 2020
Poslušam svoje srce: Nihče, kot ta zdaj! Zares! Vam rečem!
Poslušam svoje srce: Nihče, kot ta zdaj! Zares! Vam rečem!: Nekaj sem razmišljala. Meni se to res vse nekaj dogaja. Skozi. Pa saj to je normalno. Pa če si kamen, se ti ne dogaja. Jaz pa sem živo bitje...
Nihče, kot ta zdaj! Zares! Vam rečem!
Nekaj sem razmišljala. Meni se to res vse nekaj dogaja. Skozi.
Pa saj to je normalno. Pa če si kamen, se ti ne dogaja. Jaz pa sem živo bitje
in sem skozi v rast. Skozi. Ali je refleksija. Ali je trenutek. Tudi če je
čista tišina, sedim na sedežni in samo sem – noben trenutek še ni bil, kot je
točno ta zdaj.
Vse je drugače! Novo! Sveže!
Že imam malo več izkušenj za sabo. In še bolj cenim to
preprosto obilje, lepoto tega trenutka.
Kaj če bi vnesli več igrivosti, smeha, zabavnosti, pestrosti,
lahkotnosti v svoje življenje?
Kaj bi se zgodilo? Bi se svet porušil???
mislim, da bi se samo bolj zabavala. Vse bi bilo narejeno lažje, bolj lahkotno. Bolj pristno. Uživam v vseh teh pogledih na trenutek.
mislim, da bi se samo bolj zabavala. Vse bi bilo narejeno lažje, bolj lahkotno. Bolj pristno. Uživam v vseh teh pogledih na trenutek.
Tudi, če samo gledam skozi okno, je čaroben. Zares. Zame. Mavričen
kot samorog!
Kaj če bi bili bolj srečni, kot sploh lahko prenesemo? Kaj če
bi bilo naše življenje milijon-krat boljše, kot sem si kdajkoli predstavljala? Kaj
če bi si ga ustvarila po svoje?
Mislim, da moram najprej živeti po svoje. Ali pa vsaj vedno
bolj. To mi odprita srce!
Zapleši po svoje! Dovoli ritmu srca, da te vodi!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost. Zaupaj siju srca in sreči! Vabi
te! Zdaj!
petek, 3. april 2020
Poslušam svoje srce: Iracionalno srečna!
Poslušam svoje srce: Iracionalno srečna!: Zna biti zabavno, da sem lahko to, kdo sem. vedno bolj. Si upam na pustolovščino življenja' si upam z odprtim srcem? Ne vem, kaj bo. Knj...
Iracionalno srečna!
Zna biti zabavno, da sem lahko to, kdo sem. Vedno bolj. Si upam
na pustolovščino življenja? Si upam z odprtim srcem? Ne vem, kaj bo. Knjiga,
roman, novela ali komedija ali drama še ni do konca napisala. Vsak dan sproti
se mi odvija. Odkriva. List za listom. Dan za dnem.
Skrivnost je.
Skrivnost je.
Lahko pa vsaj malo pripomorem.
Lahko se počutim najboljše, kar se lahko. Potem so nove
možnosti. Potem se prestavi v višjo prestavo. Lahko vidim lepoto v tem
trenutku. Lahko še bolj uživam. Kaj če bi bila nepredstavljivo srečna, kako bi
to izgledalo?
Kaj če bi še bolj poslušala svoje srce?
Lahko igram na tej stopnji. Lahko pa dokončam to stopnjo in
se dvignem v višji nivo. Ampak samo, če sem se pripravljena potruditi za svojo
srečo. Sem se?
Sem se pripravljena zabavati, imeti super, se zaljubljati v
vsak nov trenutek od znova?
No, preveč ne dramatizirajmo, da res ne bo to… Čakaj!
To je moja stara jaz. Moji možgani. Racionalno. Lahko sem
iracionalno srečna. Zdaj! in to si zdaj dovoljujem! Odprta sem za norije! Kako lepo
življenje imam! Saj sem še živa! Pa to je dovolj za srečo!!! Toliko lepote!
Ljubek sijoč iracionalno srečen pester igriv srkčan
zaljubljena hvaležen bleščeč dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je lahkoten ples, ne naučeni koraki. Pustolovščina,
ne trden načrt. Duša se razkriva in ljubi podrobnosti.
četrtek, 2. april 2020
Poslušam svoje srce: Oaza znotraj srca...
Poslušam svoje srce: Oaza znotraj srca...: Danes ni nič več nemogoče. Martin Kojc Res je! Vseeno pa ni življenje nakupovalno središče za ego, kjer si želimo novih in novih ...
Oaza znotraj srca...
Danes ni nič več nemogoče.
Martin Kojc
Res je!
Vseeno pa ni življenje nakupovalno središče za ego, kjer si
želimo novih in novih stvari. Življenje je pustolovščina, ne allinclusive
projekt. Nikoli ne veš, kje te čaka čarobna vila ali škrat (Bolfenk). Nikoli ne
veš, vedno je presenečenje.
Imam pa otok, oazo znotraj srca, ki je mirna. Moja duša. Moje
višje vodstvo. Samo stik najdem s tem. Meni je to vedno dala narava. Pa slikanje,
pa pisanje, pa tudi branje. Čeprav tu imam valove navdušenja, ko strastno
berem in ne morem brez knjig, potem pa rabim odmik od vseh informacij. Mogoče,
da vse prebavim in vidim, kaj je res v resonanci z mojim srcem.
Nekaj pa mi še pomaga. Meditacija. Zdaj je ena tako dobra z
Oprah in Deepakom. Bom jo prilepila tukaj.
To me pa čisto umiri.
In čas imam za to. to je povezovanje s svetlobo v meni. Ko se
obrnem k svetlobi, so sence za mano.
Ljubek sijoč pristen igriv sijoč smehljajoč dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in radost smo mi! Sprejmimo povabilo!
Zdaj!
sreda, 1. april 2020
Zdaj pa živimo odgovore!
Samo nekaj!
to sem slišala, no videla od Harisa Omanoviča!
To morate videti! Bom dala povezavo. Tu! …https://youtu.be/JWQTkUGZ8Ao
Kaj če bi bili virus sreče!?
Kaj če bi bili tako nalezljivi!
Kaj če bi bili tako kužni, da bi vse okužili okoli sebe!
Domače! Vse!
Prav smejati sem se morala zraven!
Kaj če bi ustvarili več zabave? Kaj če bi ustvarili več
užitka?
Kaj če bi lahko bili virus veselja in sreče!?
Kaj če bi bili tako močni, da bi okužili milijone ljudi!?
V kaj bi radi povabili ljudi? Kako smo lahko več? Kako smo
lahko preveč srečni, igrivi, se preveč zabavamo?
Kako smo lahko bolj igrivi?
Kako si danes lahko ustvarimo najlepši dan do zdaj!?! Sploh?!!!
Taka vprašanja so meni všeč!
Zdaj pa si odgovorimo na njih! Vsak pri sebi!
Zdaj pa živimo odgovore!
Pa še nekaj sem slišala od Echarta Tolleya. Strah nas želi
posrkati. Želi našo nedeljeno pozornost. Moraš skrbeti, kaj pa če se res
zgodi. In kaj če se? Potem bomo sprejeli to situacijo. In ukrepali iz nje. Ne rabimo
pa skrbeti. Ker je kot guganje na gugalniku. Nikamor nas ne privede. Samo mi se
slabo počutimo! Res je!
Najdimo mir v sebi. Tišino. Naj nam tišina spregovori, kot
bi rekel Echart Tolle.
Danes si ustvarite najlepši dan do zdaj! Vi ste kreatur
svojega življenja!
Ljubek sijoč zabaven igriv sproščen nagajiv užitka poln srečen
vesel radosten navihan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čarobno in nas nenehno vabi k igrivosti,
veselju, radosti in zabavnost, užitku. Ne zavračajmo več povabila.
torek, 31. marec 2020
Poslušam svoje srce: Bodi samosvoja... samosvoj... čas je! Izberi življ...
Poslušam svoje srce: Bodi samosvoja... samosvoj... čas je! Izberi življ...: Včasih se mi zdi, da moram preživeti ali doživeti bolj, kak pretres, da se naravnam. Kaj mi je zares pomembno? Kaj je meni zares pom...
Bodi samosvoja... samosvoj... čas je! Izberi življenje!
Včasih se mi zdi, da moram preživeti ali doživeti bolj, kak
pretres, da se naravnam.
Kaj mi je zares pomembno?
Kaj je meni zares pomembno?
Kako so to navzkrižni interesi!
Ampak na koncu moram izbrati sebe.
Nikogar ne morem osrečiti ali ga užalostiti.
To je hkrati osvobajajoče in tako sproščujoče. Nikogar. Sami
si to delajo.
Ampak ne morem živeti v njihovem filmu in njihovi vlogi.
Stranski ali glavni stranski. To ni moje.
Zdaj sem pripravljena stopiti v svoje zvezdništvo! Kako se
pa to sliši!
Samo izbiram sebe. Ne morem več. Ne morem več živeti po
nekih neumnih pravilih, ki so starodavna in ki mi ne služijo. Samo, da so
pravila in se jih naj držim. Ne morem.
Zase si želim poskrbeti. Zame je moje srce vodnik. Kompas.
In če čutim mir v srcu, vem, da je odločitev prava zame.
To je moja zvezdniška pot.
To je moja narava, ki me kliče.
Ne morem več biti pomanjševanja, nič, nevidna, nevredna. Seveda
sem lahko, če tako izberem. Izbiram pomanjševanje. Izbiram nič. Izbiram nevidnost.
Izbiram nevrednost!
Pomisli še enkrat!
Res?!
Si to želim?
Ne!
Želim si živeti pristno polno bogato razgibano divje
življenje!?!!!
Ne želim biti več normalna!
Zdaj pa še nekaj.
Ali pa mogoče ne!
Cmok!
Ljubek sijoč pristen iskren sijajen živahen sočen srčen
srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Izberi sebe in svoje najboljše življenje!!! Zdaj!
ponedeljek, 30. marec 2020
Poslušam svoje srce: Vsi! Vsi smo duše!
Poslušam svoje srce: Vsi! Vsi smo duše!: Hej moje drage, moji dragi! Moje najdražje, moji najdražji! Danes bomo začeli čisto drugače. Cenimo drug drugega. Moške. Ženske. Vsi sm...
Vsi! Vsi smo duše!
Hej moje drage, moji dragi! Moje najdražje, moji najdražji!
Danes bomo začeli čisto drugače. Cenimo drug drugega. Moške.
Ženske. Vsi smo duše, ki smo skupaj na tem čudovitem potovanju. Bodimo hvaležni,
da soobstajamo, ker je tako življenje bolj zanimivo. Bodimo v cenjenju drug
drugega.
Nihče ni slab sam po sebi, ker ima drugačen spol. Ni
manjvrednosti in večvrednosti. Vsi smo čudoviti točno taki kot smo. In tukaj smo,
da bivamo v sozvočju. Cenimo drug drugega. Cenimo to, kar je v moškosti lepega
in drugačnega in cenimo to, kar je v ženskosti lepega in drugačnega. Vsi smo
vredni. Vsi smo duše! Vsi smo tukaj in smo rojeni kot edinstveni izraz vesolja.
Ljubezni. Radosti. Vsi si želimo biti videni, kot to, kdo smo in ljubljeni, taki
kot smo in sprejeti. Slišani.
Res bodimo hvaležni drug za drugega.
Nekaj pa je. Če jaz ne bom negovala, spoštovala in ljubila
svoje ženskosti, je nihče drug ne bo.
Seveda sem naredila veliko napak in ne garantiram, da jih ne
bom, še… seveda iz lastne nevednosti in na koncu koncev je vse moja rast, ampak
želim si, da bi bili moški in ženske cenjeni kot osebe, kot to, kdo so v srcu,
ne kot spol. Vsi smo samo duše, ki se učimo.
Samo skupaj lahko ustvarimo svet, ki je še lepši. Samo
skupaj ustvarjamo celoto. Samo skupaj je bolj zabavno.
Najprej cenimo svojo ženskost, moškost, potem pa cenimo v
drugem njihovo ženskost, moškost. Veliko dobrega smo že zamudili, ker smo
povzdigovali nekaj in nekaj zatajevali. Stopimo v stik s svojo energijo. Spoštujmo,
kdo smo. Samo tako lahko spoštujemo druge. Veliko nerazumevanja in sodb izhaja
iz lastne bolečine, ko nismo bili ljubljeni ali videni ali sprejeti, kot smo si
želeli. Zdaj je lahko drugače. Pozdravimo stare rane. Pustimo jim zaceliti. Negujmo
svojo dušo. Negujmo svojo unikatnost. Vredni smo vsega dobrega, kot vsi drugi. Vredni
smo, tako kot vsi drugi.
Ljubek pristen sijoč unikatno zabaven radosten dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in veselje! Danes! Zdaj! Naredimo najboljše iz tega trenutka, kar lahko!
nedelja, 29. marec 2020
Poslušam svoje srce: Kdaj pa, če ne zdaj!
Poslušam svoje srce: Kdaj pa, če ne zdaj!: Kako kaj vaše sanje? Jih ohranjate žive? Ali jih prestavljate na nedločien jutri ali nedoločen čas v prihodnosti, ko bo vse bolj normalno!? ...
Kdaj pa, če ne zdaj!
Kako kaj vaše sanje? Jih ohranjate žive? Ali jih
prestavljate na nedločien jutri ali nedoločen čas v prihodnosti, ko bo vse bolj
normalno!?
Kaj še čakamo!
Kdaj pa, če ne zdaj!
Zdaj je čas, da nas vse Vesolje potisne naprej! Zdaj je čas,
da sledimo svojim sanjam.
Čutim pa tudi, da si želim dati še več hvaležnosti. Še več!
Čutim, da moja hvaležnost še bolj narašča za vse. Osebe, ki sem jih kdajkoli
spoznala in so me dvignile na višjo raven. Živali. Tako kot mojo mačko Laro in
psa Rikija, ki sta mi pokazala, da je treba, res prav treba biti v življenju
samosvoj in nagajiv in trmast in da je treba sproti uživati. Tako lepi sta bili
ti moji mrcini! Pa sploh za vse kraje, ki sem jih videla, doživela. Povabili so
me vase, da sem jih raziskovala in jih odkrivala malo po malo. Vedno bolj so
me vabili v lepote in kavarnice. Prav zaljubila sem se v njih. Počasi, a
vztrajno. Prav čarobni so. Pa tudi moj dom. Tudi tu je moje srce. hvaležna sem,
da imam tako lep dom! Seveda pa sem še najbolj hvaležna za sovjo družino, sina,
da je tako zabaven in iskren, starša, da sta tako ponosna name, sestro, ki me
ima tako rada in me vedno razume. Vse to je čarobnost.
Zdaj jo čutim še bolj in še bolj jo živim!
Ljubek sijoč pristen igriv blažen hvaležen srčen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Ljubim svoje sijoče ljubko srčno življenje veselje!
Naročite se na:
Objave (Atom)