Kaj še čakamo!
Kdaj pa, če ne zdaj!
Zdaj je čas, da nas vse Vesolje potisne naprej! Zdaj je čas,
da sledimo svojim sanjam.
Čutim pa tudi, da si želim dati še več hvaležnosti. Še več!
Čutim, da moja hvaležnost še bolj narašča za vse. Osebe, ki sem jih kdajkoli
spoznala in so me dvignile na višjo raven. Živali. Tako kot mojo mačko Laro in
psa Rikija, ki sta mi pokazala, da je treba, res prav treba biti v življenju
samosvoj in nagajiv in trmast in da je treba sproti uživati. Tako lepi sta bili
ti moji mrcini! Pa sploh za vse kraje, ki sem jih videla, doživela. Povabili so
me vase, da sem jih raziskovala in jih odkrivala malo po malo. Vedno bolj so
me vabili v lepote in kavarnice. Prav zaljubila sem se v njih. Počasi, a
vztrajno. Prav čarobni so. Pa tudi moj dom. Tudi tu je moje srce. hvaležna sem,
da imam tako lep dom! Seveda pa sem še najbolj hvaležna za sovjo družino, sina,
da je tako zabaven in iskren, starša, da sta tako ponosna name, sestro, ki me
ima tako rada in me vedno razume. Vse to je čarobnost.
Zdaj jo čutim še bolj in še bolj jo živim!
Ljubek sijoč pristen igriv blažen hvaležen srčen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Ljubim svoje sijoče ljubko srčno življenje veselje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar