Vsi! Vsi smo duše!

Hej moje drage, moji dragi! Moje najdražje, moji najdražji!

Danes bomo začeli čisto drugače. Cenimo drug drugega. Moške. Ženske. Vsi smo duše, ki smo skupaj na tem čudovitem potovanju. Bodimo hvaležni, da soobstajamo, ker je tako življenje bolj zanimivo. Bodimo v cenjenju drug drugega.

Nihče ni slab sam po sebi, ker ima drugačen spol. Ni manjvrednosti in večvrednosti. Vsi smo čudoviti točno taki kot smo. In tukaj smo, da bivamo v sozvočju. Cenimo drug drugega. Cenimo to, kar je v moškosti lepega in drugačnega in cenimo to, kar je v ženskosti lepega in drugačnega. Vsi smo vredni. Vsi smo duše! Vsi smo tukaj in smo rojeni kot edinstveni izraz vesolja. Ljubezni. Radosti. Vsi si želimo biti videni, kot to, kdo smo in ljubljeni, taki kot smo in sprejeti. Slišani.

Res bodimo hvaležni drug za drugega.

Nekaj pa je. Če jaz ne bom negovala, spoštovala in ljubila svoje ženskosti, je nihče drug ne bo.

Seveda sem naredila veliko napak in ne garantiram, da jih ne bom, še… seveda iz lastne nevednosti in na koncu koncev je vse moja rast, ampak želim si, da bi bili moški in ženske cenjeni kot osebe, kot to, kdo so v srcu, ne kot spol. Vsi smo samo duše, ki se učimo.

Samo skupaj lahko ustvarimo svet, ki je še lepši. Samo skupaj ustvarjamo celoto. Samo skupaj je bolj zabavno.

Najprej cenimo svojo ženskost, moškost, potem pa cenimo v drugem njihovo ženskost, moškost. Veliko dobrega smo že zamudili, ker smo povzdigovali nekaj in nekaj zatajevali. Stopimo v stik s svojo energijo. Spoštujmo, kdo smo. Samo tako lahko spoštujemo druge. Veliko nerazumevanja in sodb izhaja iz lastne bolečine, ko nismo bili ljubljeni ali videni ali sprejeti, kot smo si želeli. Zdaj je lahko drugače. Pozdravimo stare rane. Pustimo jim zaceliti. Negujmo svojo dušo. Negujmo svojo unikatnost. Vredni smo vsega dobrega, kot vsi drugi. Vredni smo, tako kot vsi drugi.

Ljubek pristen sijoč unikatno zabaven radosten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in veselje! Danes! Zdaj! Naredimo najboljše iz tega trenutka, kar lahko!