ČAROBNO LEPO UŽIVANJE

Življenje je lepo!

Doživela sem tako lepo presenečenje! Nekaj, kar sem si že dolgo želela, se mi je uresničilo. Čisto zlahka. Nikomur nisem posebej razlagala o tem, samo so vsi nekako vedeli. Danes pa je bil dan uresničitve!

Uživala sem v sončnem zahodu in obožujem, kako lepo me je presenetilo vse skupaj. Labodi so plavali po ribniku. Uživala sem v toplem poletnem vetru v laseh. Res imam lepo življenje v vseh pogledih.

Kako zelo potrebujem čas zase. Zdaj pa še ga veliko bolj cenim. Rada imam tišino in mir okoli mene, da lahko slišim samo tiktakanje ure in svoje misli. To je čisto dovolj.

Zunaj tako lepo svetijo zvezde in se jih počasi vedno več prižiga. Čarobno lepo je. Uživala sem v vožnji in brnenju motorja avta, ki me pomirja. Vklopila sem radio in zaslišala sem pesem, ki mi je pri srcu. Dala sem na polno na glas. Tudi to je doživetje, ko lahko pojem na ves glas zraven.

Vso vesolje čutim, da sodeluje z mano in me želi na vsakem koraku prijetno presenetiti.

Zjutraj, no popoldan, no bolj po kosilu – sem letala po trgovinah. Prej sem pomislila, kako lepo poje Mišo Kovač in kako lepe spomine imam na njegove koncerte v živo. Držali smo prižgane vžigalnike in si peli na glas. Jokali smo od ganjenosti, kako iz srca je pel. Roke so me pekle, tako sem ploskala od vzhičenja. Pa kako smo imeli samo njegovo kaseto vso pot do morja in nazaj, ker sta jo starša najraje poslušala. Nekako se mi je vpil pod kožo in še vedno ga imam rada, tudi zaradi lepih spominov.

Stopila sem v trgovino, predvajala se je ravno njegova pesem! Pa še ena je bila prej, ki mi je tudi všeč.

Love is in the air.

Ljubezen je v zraku. Nekaj v meni se je kar vzradostilo, ko sem slišala pesem, ki mi je bila všeč. res je nekaj v zraku. Ljubezen. Čutim jo in postaja otipljiva.

Nazaj domov pa je bila pesem od Ferija Lainščka, ki jo je pela Ditka – Ne bodi kot drugi… čarobno lepa pesem, ki mi odpira srce. Obožujem jo.

Nekaj je v glasbi, kar me prebuja in me ponese v čarobnost sveta Ljubezni. Glasba mi odpira srce in mi ga hkrati zdravi.

Ponosna sem nase, da se odločam na podlagi čustev. Za malenkosti. Še bolj pa pri velikih stvareh. Če je vse po logiki vredu in še mi vedno ni nekaj všeč, se ne odločim za to. Tako preprosto je postalo. Včasih še vedno preslišim glas, ki bi me pravočasno preusmeril na srčno pot, ampak slišim ga pa vedno bolj jasno in odločno.

Zjutraj smo imeli tako božansko lepo meditacijo, da sem se počutila, da kar žarim. Res je bilo lepo. Hvaležna sem Suzan Ashley in naši skupini, da smo vzpostavili tako lep odnos. Rekla je, da več ne dovoli ljudem, da bi srali po njeni glavi.

Nekje sem slišala že nekaj časa nazaj, da če te nekdo prvič »naserje«, ni tvoja krivda, drugič pa vsekakor je. Tudi jaz si več ne želim, da bi srali po moji glavi. Dovolj je bilo. Pa zakaj!?!!! Dajem samo dobro od sebe, da bi bili ljudje srečni. Nazaj pa dobim sranje. Pa za koga bi še sploh držala glavo tja?! Raje ležim doma na sedežni in pijem čaj ali berem. Ni vredno. Preveč energije vlagam v to sranje. Zdaj pa je čas, da sem bolj mačka, samosvoja in neodvisna.

Uživaj mi, moja draga!

Ljubek pristen vesel lep srčkan sijoč zabaven vesel hvaležen kreativen navihan strasten sladek živahen dan!

Zabavaj se! Sprosti se! Življenje ni tako resno, kot se zdi! Pa še vse gre lažje, če je vse bolj lahkotno! Teče, če poslušam svoje srce. Danes se poravnajmo na srčno pot! Ti veš zase, kaj je tvoja pot. Uživaj!

ZAUPAM SRCU

Življenje je lepo!

Danes je dan za praznovanje, da lahko živim v tem trenutku. Čas je, da sem to, kdo sem. čas pa je tudi, da pustim preteklost preteklosti in na novo odprem srce. Še malo bolj!

Življenje je lepo!

Srečna sem, da živim po svoje in da lahko sem to, kdo sem. Vadim pristnost. Vadim, da sem jasnost. Vadim, da sem sama, da se zberem dovolj, da se sploh slišim.

Kdaj prevlada turbulenca, ko me kar meče iz ene situacije v drugo. Saj so zabavne in jih sama izbiram. Počasi pa mi je dovolj. Rada bi malo vdihnila, izdihnila, se zares povezala. Rada bi živela še bolj po svoje in uživala življenje.

Lepo življenje imam.

Srečala sem osebo iz prejšnjega desetletja ali še več nazaj. Nič več me ne veže ali vleče, da bi se pogovarjala z njo. Počutila sem se skoraj bedno, ker se nisem mogla povezati z njo – moj staro prijateljico. Poti so se nama razdružile z namenom – da imam prostor za novo prijateljstvo. Resnično, srčno in pristno, ki me dviguje in hrani.

Bilo je zanimivo, ampak je tako, kot da se poti razdružijo in je vedno manj stičnih točk. Na koncu pa še te zbledijo. Ni mi več do umetnega vzpostavljanja stika in umetnega oživljanja nečesa, čemu je že rok potekel in je že davno mrtvo. Vidim njeno lepoto, ampak nekako najina svetova ne gresta več skupaj. Ni mi več klepetati o drugih, jamrati. Velikokrat sem tudi jaz taka, se pa želim spreminjati in se osvobajam sproti. Že zavedanje je korak naprej in seveda napredek. Je pa zanimivo, da pri drugih po navadi bolj slišim, kot pri sebi.

Ni zame. Jaz odločam. In če nekaj ni zame, se lahko še tako trudim, pa še vedno ni zame. Lahko kompenziram in vlagam res veliko energije, pa to nič ne pomaga, ker se na koncu počutim prazno.

Gre se za dokazovanje in vedno neke presežke – ali v dobro ali v slabo – res mi ni do tega. Tako. Zdaj sem to podelila, zdaj pa lahko grem naprej. Ne rabim se siliti. Ne grem se več igre ega. Dovolj je bilo.

Zdaj pa lahkotno naprej.

Zaupam svojemu srcu, da me vodi prav. Zdaj in za vedno. To je moj edini vodnik.

Danes praznujem, da sem prišla tako daleč in da me čaka fantastična prihodnost! Juhu! Življenje je lepo!

Ljubek pristen vesel radosten lahkoten živahen jasen poln zabaven strasten sladki iskren dan!

Življenje je lepo in polno sonca! Uživaj v njem! Praznuj svoje življenje! Čudovita si!

PREUSMERITEV NA SR(e)ČNO POT

Življenje je ena sama čarobnost.

Zdaj se je zgodilo nekaj, kar nisem pričakovala. Ampak vseeno je ena velika čarobnost! Obvarovalo me je pred nekimi – meni skritimi – pastmi. Vse izgleda kot ovira, v resnici pa je, če resnično pogledaš s srcem, to ljubezen. To je izraz čiste ljubezni vesolja in Boga in vsega, kar je v Svetlobi, ki jo pa zdaj res čutim. Veselim se novega soustvarjanja! Prav zanima me, kaj vse še bo dobrega prišlo! Rada imam presenečenja.

Prosila sem za Božansko intervencijo in res se je zgodila! Prav srečna sem, da mi bila pokazana nova smer – srčna pot. Ne rabim se več upirati. Samo prepustim se toku Ljubezni. Zaupam, da me moja srčna smer vedno vodi prav. Popolnoma zaupam v to vse, da deluje v moje najvišje dobro. Počutim se fantastično!

(Mislim, da ego želi nekaj lajati, renčati in kazati zobe, ampak mi ni do njegovih dram. Spuščam vse to in z odprtimi rokami pozdravljam novo veličastno prihodnost, ki je milijon-krat boljša, kot sem si sploh kdaj predstavljala!)

Sem malo tudi žalostna, ampak samo malo – kajti zaupam, da je še pred mano bolj svetla in bleščeča prihodnost! Ljubim življenje v vseh pogledih in čutim, da me življenje ljubi še bolj močno nazaj! Res imam čudovito življenje v vseh pogledih. Žalosti pa lahko rečem – zlahka – adijo in se poslovim od nje. Zaupam, da me čaka še kaj boljšega ali vsaj enakega!

Življenje je lepo!

Čarobnost je v vseh pogledih polno prisotna in mi polni srce. Odpiram ga še več dobremu. Odpiram ga čisti ljubezni vsega Vesolja zame.

Resnica se je izkazala.

Pravici je zadoščeno.

Božansko posredovanje se dogaja zdaj!

Ljubek pristen srčkan srečen sijoč zabaven lahkoten prazničen kreativen blažen dan poln ustvarjanja in jasnosti!

Danes praznujem, ker je me je Vesolje preusmerilo na mojo resnično in pravo srčno pot! Juhu! Življenje je dobro!

BODI KDO SI!!!

Življenje je čarobno in lepo. Zdaj. Življenje je dobro!

Uživaš kaj!?

Danes sem tkala pomembne vezi s svojimi sorodnicami in bilo je prav zabavno.

Ljubim svoje življenje in rada se imam.

Dogajajo se mi čisto običajne stvari. Pijem čaj. Limonado. Pišem. Občudujem sonce. Kuham. Zalivam rože, ampak vse je tako čarobno. Vse ima pridih čarobnosti, ne glede kako navadno se zdi. Vse je pravi blagoslov in res otipljiva lepota. Prav čutim, kako se vsa ta lepota nabira v meni kot zakladi srca. Moje srce pa poje od veselja in sreče.

Vsaka malenkost, ki jo opazim, je kot biser v ogrlici življenja. Vsaka drobna podrobnost se lesketa kot kapljica rose na robu lista zjutraj, ko si grem po svežo kumarico na vrt za zajtrk. Občutim prazničnost običajnega. To je moje življenje in imam ga rada. Prav vzljubila sem ga. (Mislim (vem), da je ljubezen obojestranska!) Popolnoma zaupam življenju, da me ljubi, saj mi to kaže na vsakem koraku. Obožujem vse to. Obožujem življenje samo. Obožujem ta trenutek in obožujem vse, kar je.

Vsak dan samo izbiram malo več sreče.

Bolj kot prisluhnem svojemu notranjemu vodstvu, intuiciji, bolj me vodi z lahkoto in milino. Bolj vse teče samo od sebe v pravo smer. Saj reka tudi ne sprašuje, če bi zavila levo ali desno – vijuga, kot ji je. Reka se ne sprašuje, če bi tekla nazaj po strugi, gre naprej proti oceanu, morju – neka sila v njej ji pravi, da je to njej prava smer in res prava za njo. Tudi mi imamo to reko v sebi. (Ti veš zase svojo pravo smer.)

Danes me je intuicija vodila do špinače, ki se vzpenja. Prav zanimiva rastlinica. Že prej sem jo iskala, pa je niso imeli. Danes pa sploh nisem imela namena, da bi jo našla, pa me je sama našla! Kar spontano sem zavila v trgovino z rožami in sadikami, vsemu za vrt. Prav razveselila sem se, saj mi je prodajalka rekla, da so jo ravno zdaj dobili. Takoj sem jih kupila! Zdaj pa čakajo na zemljo in lonec, da bodo lahko uspevale. Res se veselim teh sadik. Prav ljubke so in komaj čakam, da jih jutri dam v zemljo in jih potem opazujem pri rasti.

Ljubim svoje življenje. Zares!

Danes opazi vse lepo okoli sebe, vse je darilo od Boga – le zate.

Verjamem, da se pravica vedno izkaže, tudi zdaj se bo. Življenje je lepo in dragoceno. Polno živim po svoje in uživam v tem. Vsaka običajnost je praznik.

Resnica se je še tudi vedno izkazala, tudi zdaj se bo.

Ljubek pristen sončen iskren pravičen šarmanten jasen zaljubljen živahen privlačen sočen dan poln smeha in veselja.

Bodi kdo si, taka si najlepša in taka najbolj siješ v svojih pristnih barvah! Svet te potrebuje! Zdaj!

 

Jaz sem lahko samo JAZ!

Življene je lepo!

Meni se dogaja, da čutim z vsem bitjem, da je čas, da se spremenim. Ne spremenim, kot da sem druga osebnost – samo, da je čas, da postanem bolj pristna – samosvoja. Nočem več biti v igri drugih stranska igralka, ki se jo zlahka zamenja. Dam vse od sebe, potem pa se počutim izčrpano in se splazim po štirih stran. Potem pa spet rabim čas, da se postavim na svoje noge. Želela pa sem srečo za vse. Drugi imajo svoje življenje, svoje pravila. Meni pa je dragoceno, da živim pristno in da me bolj kot sreča drugih, ki tako ali tako ne želijo biti srečni, skrbi moja sreča. Ne da me skrbi, da JAZ skrbim, da sem srečna. To je to!

Lahko si sama dvignem vibracijo, tako da poslušam vodstvo. Kam me želi voditi? Vse je čas in tok. Se upam prepustiti? Se upam prepustiti čarobnosti, ki jo ima življenje zame? Lahko bolj zaupam življenju, kot ljudem okoli mene ali se še vedno želim dokazovati? 

In jočem od obupa, pa kako me ne razumete!?! Vse sem vam že stokrat razložila! Meni pa je čisto jasno! Kako ne vidite, da ne morem drugače živeti?!? Jaz sem lahko samo JAZ!

Veš, kaj – JAZ moram to slišati! Jaz si moram ali želim dati dovoljenje, da zasijem v vseh pogledih. Samo od mene čakam dovoljenje, da sem jaz – res JAZ!

Tako! Urejeno je! Imam ga!

Kaj pa zdaj!?

Ni več izgovorov, kaj vse je možno in kaj ne! Ni več izgovorov, kako me drugi ne podpirajo in jokcanja, da ne rabim nič narediti?!

Pa kaj je to neki upor v meni, kaj to govori neka avtoritativna oseba – mama ali ata ali oba starša skozi mene?!? Dovolj je bilo strašenja. Vse se da zlepa. Lepa beseda lepo mesto najde.

Če sem pripravljena, sem pripravljena. In sem pripravljena! Pravi čas je! Moje srce je odprto in želim, da ostane odprto. Skozenj se pretaka svetloba in zato naj se to samo še bolj poveča.

Rada imam svoje življenje, sploh zdaj, ko se počutim tako ljubljeno. Zaupam, da me vodi Bog do najboljšega življenja, kar je možno. Zaupam Bogu. Spustila sem vso izsiljevanje in kontrolo – ali pa je vsaj veliko manjše, kot je bilo. Bolj se upam sprostiti. Res se veselim svojega življenja. Zdaj je poletje in uživam ob čudovitem jezeru.

Življenje je lepo.

Ljubek pristen lep sijoč srčkan sočen strasten posladkan srečen zabaven miren jasen dan!

Življenje je krasno! Zdaj pa se predaj ljubezni in darovom, ki jih ima samo zate – čarobnost zate – saj te pozna osebno.

SKUPAJ SIJEMO - SRCE DO SRCA

Življenje je lepo v vseh pogledih. Zaupam življenju. Zaupam v čudež življenja.

Vsi smo se rodili s čisto posebno nalogo – čisto vsi jo imamo – in to je, da smo pristni. Vsak je čisto nekaj posebnega. Vsak ima edinstven dar, da razsvetli ves planet s svojo prisotnostjo. Dobrota se širi in vsi sijemo še bolj. Naše največje poslanstvo je, da živimo iz sebe ven – pristno – v vsej svoji lepoti. Najbolj dragoceno je, da smo to – kdo smo. Vsi imamo vsak svojo naravo. Ni čudno, da nam je najbolj naravno, da smo to – kdo smo v resnici. Najlažje je biti iskren in živeti svojo resnico in hkrati najtežje. (Ne spomnim se, kdo je to rekel.)

Vse nas uči in želi odučiti obračanja na naše notranje vedenje, ki je naš najbolj zanesljiv kompas – srce. Če bi le vsi zaupali temu glasu, ki ga imamo vsi prirojenega, pa smo ga bili naučeni zatajevati. Jaz vem, da sem želela biti pridna punčka in dobra. Saj sem pridna in dobra, še vedno, ampak na svoj način. Saj ne, da bi komu škodila, ampak uživam v pristnem življenju. To pomeni, da si skuham, kaj si želim. Ali pa drugo malenkost, kar je zame izraz duše, da se oblečem kot se želim. Grem, kamor želim. Ustvarjam, kar si želim. Izbiram srečo, ker si tako želim. Izbiram svobodo in prijaznost, ker si želim in mi je to naravno.

Bog me vodi. Zaupam vanj. Popolnoma. Vsega imam na pretek. Lepo življenje imam.

Vsaka malenkost, ki jo izberem pristno, mi je zelo dragocena. To pa je moja legenda, moj umetnina, moja slika življenja – življenje samo kot poezija. To je zame pravo pristno srčno srečno veselo bogato življenje. Rada sem jaz, jaz in to mi je najbolj dragoceno.

Zdaj se počasi mrači in rada opazujem naravo, kako se počasi umirja. Drevesa se zlivajo z okolico. Prej sta metulja tako lepo plesala drug ob drugem. Privabila ju je metuljnica. Prav po metuljsko sta se poljubljala v letu. Kako romantično!

Nič nam ni treba narediti več, kot to, da smo pristni in da smo popolnoma prisotni v zdaj. Takrat naša duša najbolj sije. Takrat smo najbolj koristni. To je dovolj. Mi vsi smo dovolj. Zdaj pa je čas, da zaupamo, da smo dovolj. Res je, življenje je lepo in čarobno. Ni nam potrebno rešiti sveta, samo zaupajmo svojemu srcu in skupaj s tem rešujemo svet, kajti povezujemo se od srca do srca in tako smo najbolj močni – s pristno bližino. To pa je zares dragoceno.

Zaupaj življenju, ljubi te.

Ljubek pristen vesel lahkoten igriv zabaven hvaležen srčkan srečen sijoč navihan strasten blažen dan!

Lahko si to, kdo si. Ni se ti treba dokazovati in ne rabiš dovoljenja od nikogar, samo od same sebe. Juhu! Živim! Juhu! Živimo! Kako je to dragoceno!

USTVARJALNOST KUHANJA LJUBEZNI

Življenje je lepo!

Obožujem, ko preizkušam nove recepte. Ni sem ga našla na internetni strani in v knjigah Medicinskega medija, zato sem si ga malo prilagodila. Vedela sem, da nekje sem jih videla. So pa kokosovi poljubčki, samo brez beljakov. Namesto njih se uporabi akuafaba – tekočina od kuhane čičerike. Bilo je božansko enostavno. K stepeni akuafabi sem dodajala kokos, dokler se mi ni gostota zdela primerna. Moj mikser je »beljake«, ki to seveda niso, tako hitro umešal, da sem bila kar presenečena! To tudi zmore! Res ga rada uporabljam! Kokos je takoj vpil tekočino in nastali so kar veliki španski vetri, ne samo vetrci! Dodala sem še sladkor po okusu. Zdaj pa so že pečeni, no sušeni in hrustljajo fantastično. Tako dobri mi še niso uspeli.

Iz ponarejenih beljakov sem delala te poljubčke samo enkrat – pa še takrat so bili rjavi. Zmes pa se mi nikakor ni želela strditi, tako je bilo, kot bi kokos skoraj namakala v vodi. Pa saj so bili dobri. Zelo dobri, ker jih imam zelo rada in sem jih pogrešala odkar ne jem jajc. To pa je odlična sladica – nadomestilo – še boljše je, ker je zdravo – za kokosove poljubčke.

Veselim se že novega projekta. Včeraj mi je uspel humus. Danes pa sem še preizkusila lečin tofu. Samo eno skodelico leče sem dala in tri skodelice vroče vode. Vse sem namakala dvajset minut – ravno čas moje meditacije – potem pa sem vse zmiksala v mojem božanskem miksiju. V ponvi z debelim dnom sem mešala in zavrela, nato pa ob stalnem obračanju metlice po masi celih devet do deset minut trenirala mišice! Še prej sem dodala ne polno žličko soli, čebule in česna v prahu za boljši okus. Veselim se, da bom poizkusila iz tega narediti umešano »jajce« za danes zvečer ali jutri zjutraj. Pa sem res kreativna v kuhinji, sploh nisem vedela. Ali se zavedala.

Ponosna sem nase, da toliko eksperimentiram.

Očitno, da je kuhanje moja strast. Bom še kaj naredila ali spekla. Saj še imam nekaj v mislih, da bo res fantastično. Res se veselim.

Obožujem kuhanje.

Priznam pa, da ko mi čajni vrečki piše, da danes kuham samo čaj, sem pa tudi vesela namiga.

Uživaj v svoji strasti in jo neguj. Praznuj svoje življenje v vseh pogledih!

Ljubek pristen srčkan srečen dan!

Sledi svojemu srcu! Uživaj!