sobota, 14. marec 2020
Poslušam svoje srce: Pa res, čisto moji? Čisto čisto moji?!!! Čisto?!!!...
Poslušam svoje srce: Pa res, čisto moji? Čisto čisto moji?!!! Čisto?!!!...: Hm, kaj ni zanimivo, da dam vse na druge, kdaj? Naprimer, pa saj veš, da ji ne bo všeč. Ali morala bi to, če bom to, ne bo dobro. Kake ...
Pa res, čisto moji? Čisto čisto moji?!!! Čisto?!!!!!!
Hm, kaj ni zanimivo, da dam vse na druge, kdaj? Naprimer, pa
saj veš, da ji ne bo všeč. Ali morala bi to, če bom to, ne bo dobro.
Ne samo, da me je strah, ne želim si ne uspeti. Lahko prelagam
odgovornost na druge. V resnici pa je drugim vseeno, ker imajo tako veliko
težav s svojimi problemi. Kao!
Kake norije! Točno zdaj vidim. Niti napisala še nisem
drugega stavka do konca, pa sem že vedela.
Mene je strah in sem neodločna, pa potem vse projiciram na
druge.
Kaka norija!
Kaj pa zdaj?
Kako bi rada živela?
Kaj me veseli?
Zdaj pa gremo tja. Brez izgovorov na druge, družbo in vso
zbirko neumnosti.
Kaj pa je najslabše, kar se lahko zgodi?
Da mi ne bi uspelo. Ampak bom imela vsaj zbirko izkušenj,
kako pa bi drugič ali tretjič ali dvajsetič mogoče šlo. Mogoče!? No to je
zmagovalni duh!
Pa še nekaj. kar je tisto vaše, vaši cilji, ali če hočete,
moji, čisto moji cilje? To je le tisto, ob čemer mi zaigra srce od navdušenja
in se ne rabim prepričevati, pisati seznamov za ali proti. Nič. Preprosto vem!
Ljubek sijoč pristen igriv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Pa veš, da lahko zaupaš življenju? V resnici? Potem pa
zaupaj!
P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/A6cL9FPYTk4
P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/A6cL9FPYTk4
petek, 13. marec 2020
Poslušam svoje srce: Umetnost... igrivost...
Poslušam svoje srce: Umetnost... igrivost...: Zdaj sem poslušala predavanja Alana Watts. Kako je to lahkotnost in resničnost! Modrost na splošno. Če se nam avto pokvari, gremo k mehani...
Umetnost... igrivost...
To se mi je zdelo tako zabavno.
Kot bi želeli ugotoviti kot pri avtu, kateri del je treba
popraviti. Vsak vidi samo svoj del in je specializiran samo za njega. Samo za
srce. Samo za jetra. Samo za karkoli. Kot bi res bili avto.
Ni čudno, da ne moremo delovati! Kaj pa povezave!? Eno telo.
Celovitost!
Zanimivo!
Kaj če nismo samo deli? Kaj če nismo samo avto, ki mu kaj
manjka? Kaj je za vsem tem.
Zdaj pa sem še slišala to, da je življenje maja, po vzhodnem
svetu. Kaj pa ta beseda pomeni?
Čarobnost.
Igra.
Iluzija.
Umetnost.
Definitivno se strinjam. Vse to! umetnost, kako biti še bolj
pristna. Iluzija, ker je vse, kot si jaz predstavljam in verjamem. Svet pa mi
vse le odseva. Igra. Ni vse tako resno kot se zdi. samo mala pikica v vesolju
sem. lahko se bolj sprostim in zabavam. Nihče niti opazil ne bo, jaz pa se bom
imela izjemno! In čarobnost. Vse je čarobnost. To pa verjamem. Še vedno se je
čarobnost razpletlo. Zares. Prijetno. Kaj prijetno, izjemno. Čarobnost pa
doživljam vsak dan sproti. Prav čutim, da se mi želi pokazati, da želi biti del
mojega življenja.
Ljubek sijoč pristen igriv nagajiv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Uživaj v tem lepem dnevu! Bodi še bolj to, kdo si!
četrtek, 12. marec 2020
Poslušam svoje srce: Vse je pred mano!
Poslušam svoje srce: Vse je pred mano!: Življenje je v polnosti lepota. Vse življenje je pred mano. Ampak zdaj ga lahko živim bolj zavestno. S pozornostjo. S pravo pozornostj...
Vse je pred mano!
Življenje je v polnosti lepota.
Vse življenje je pred mano.
Ampak zdaj ga lahko živim bolj zavestno. S pozornostjo. S pravo pozornostjo. Ne glede tega, kaj si bodo mislili drugi. Ali ohranjam ugled ali sem pridna punčka, dobra oseba… nič od tega.
Počasi spuščam ta oklep.
Ne služi mi več. Vsak ima stotine pravil, ki si nasprotujejo.
Tudi, če bi želela, nikoli ne morem ugoditi vsem. Ali sploh komu.
Torej je boljše, da sem vsaj jaz srečna. Nekje pa moramo začeti. Ali ne?
To je bilo čudno vprašanje, kot da spet iščem potrditev in pritrjevanje in ovrednotenje, da sem dobra. Sem. Ne rabim pa biti razpeta med iluzorne svetove. Kaj pa si bodo drugi mislili? Kdo sploh so drugi? Ne hodim z njimi na kavo? ne poznam jih!?! Zakaj bi si jih želela impresionirati?
Leta so dobra, ker to počasi odpada. Dobro, da se levim.
Luščim se po plasteh kot čebula. Jedro je zdravo. Bolj sem pristna in bolj poslušaj svoje srce.
Ljubek sijoč pristen nagajivo samosvoj dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost od znotraj navzven. V drobnih trenutkih, v malenkostih, ki odločajo. Čakajo, da jih opazimo!
sreda, 11. marec 2020
Poslušam svoje srce: Srk lepote,,,
Poslušam svoje srce: Srk lepote,,,: Življenje je v polnosti lepota. Živost. Tudi, če je samo za trenutek. Vsak trenutek šteje. Ni lepšega od vsega. Lepota ostaja včasih očem ne...
Srk lepote,,,
Življenje je v polnosti lepota. Živost. Tudi, če je samo za
trenutek. Vsak trenutek šteje. Ni lepšega od vsega. Lepota ostaja včasih očem
nevidna, če si ne vzamemo čas, da jo opazimo. Samo drobcen trenutek.
Drobcen cvet.
Nasmeh.
Srk kave.
Pogled na otroka.
Pisanje.
Užitek ob dobri hrani. Kosilu. Ali hitri večerji.
Malenkosti odločajo.
Vdih. Izdih. S pozornostjo. Živimo s polnimi pljuči. Radost sem. Veselje sem. Unikatnost sem.
Vse življenje je pred mano.
Ampak zdaj ga lahko živim bolj zavestno. S pozornostjo. S pravo
pozornostjo.
Ljubek sijoč pristen nagajivo samosvoj dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost od znotraj navzven. V drobnih
trenutkih, v malenkostih, ki odločajo. Čakajo, da jih opazimo!
torek, 10. marec 2020
Poslušam svoje srce: Namišljeno...
Poslušam svoje srce: Namišljeno...: Kaj ni ironično, kako se mi zdijo malenkosti včasih tako tragične, prav usodne, kot da je konec sveta. Potem pa se naspim, in vidim, da splo...
Namišljeno...
Kaj ni ironično, kako se mi zdijo malenkosti včasih tako
tragične, prav usodne, kot da je konec sveta. Potem pa se naspim, in vidim, da
sploh nisem videla. Vse je kar sveže. Novo. Pristno in lepo. kar sije v zlati svetlobi sonca.
Če ne drugega, je vsaj smešno.
Se še pomnite, kaj ste skrbeli včeraj, kaj pa pred tremi
dnevi ali tednom, ali en mesec nazaj, ali leto nazaj?
Jaz se tudi ne spomnim. Nič od tega se ni uresničilo. V sebi
pa sem trpela muke, kaj pa če se bo, kaj uresničilo, najstrašnejše. Še vedno
sem se izmazala. Še vedno mi je življenje pokazalo vrata, ali izhod, ki ga prej
sploh nisem videla.
Ne vem, ali pač vem, da ni smiselno skrbeti. Nikamor me ne
premakne. Nič ne naredi. Samo priliva gorivo na ogenj v neželeno smer.
Kaj če ne bi več? Kaj če bi lahko samo bolj polno živela,
brez te megle. Pa vem, da mi ne koristi. Torej ne delaj tega!
Lahko zaupam, da obstaja večji načrt. Lahko zaupam, tako kot
pravi Kojc v prasilo, v božanski red, ki skrbi zame in me ljubi tako kot sem?
lahko zaupam, da je vse z namenom in da je vedno pot ven. In če ni, sem se vsaj
naučila, kako lahko drugič bolje. To pa je tudi nekaj.
Čutim, da nima smisla več vlagati energije v zunanji svet. Ali
kot bi rekla potrjevanje, primerjanje, dokazovanje, ugled. Čutim, da je
pristnost in poslušanje mojega srca edino, kar me osrečuje. in moje življenje
je in v njem želim biti srečna.
Torej opuščam pritoževanje in druge grozljivke namišljenih
skrbi.
Vse je dobro.
Vse je dobro.
In čisto vse je dobro!
Zares!
Ljubek sijoč prisrčen iskriv nagajiv iskren srčkan nagajiv
nasmejan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Zdaj pa malo vaje v drugo smer, ne samo skrbi. Uporabimo
stavek: »Kaj ne bi bilo lepo, če…« Razvijanje domišljije v to smer nam bo veliko
bolj pomagala in veliko srečnejši bomo!
ponedeljek, 9. marec 2020
Poslušam svoje srce: Prijateljsko ti podam roko, življenje
Poslušam svoje srce: Prijateljsko ti podam roko, življenje: Kaj ni zanimivo, da si sami ustvarjamo dramo? Ni zanimivo, da si sami ustvarjamo vse, kdo smo in kaj smo? Torej kaj si ustvarjamo danes?...
Prijateljsko ti podam roko, življenje
Kaj ni zanimivo, da si sami ustvarjamo dramo? Ni zanimivo,
da si sami ustvarjamo vse, kdo smo in kaj smo?
Ali bolje rečeno ustvarim.
Torej kaj si ustvarjamo danes?
Se tega resnično zavedam?
Torej sama si ustvarjam dramo ali kaj drugega, zaželenega,
kot bi rekel Kojc.
Sama si ustvarjam nebesa ali pekel. To ni stanje po smrti,
to je stanje, ki ga doživljamo zdaj? kaj si ustvarjam? Kako mi je všeč?
Nisem čutila nekega tornada ali vulkana navdušenja. Torej!
Samo jaz imam moč, da kaj spremenim.
Ali bolje rečeno ustvarim.
Lahko najprej sprejmem ta trenutek? Sem lahko prijateljsko
povezana z njim, kot bi rekel Eckhart Tolle? Sem lahko zadovoljna, da sem tu, kje
sem? no, ker samo če sem, samo potem lahko grem naprej. Ker bolj ko se nečemu
upiram, bolj ostaja.
Objemam ta trenutek. Objemam vse, kar je zdaj v mojem
življenju. Objemam tudi sebe. Pa kaj češ, saj sem daleč prišla.
Ne bi te rada gnjavila, ampak kaj lahko ne jamraš?
Kaj če bila bolj Yes man, kot v tistem filmu!? Vedno iščem razloge, zakaj ne gre. Kaj če bi iskala razloge in poti, kako pa gre. Če ne
gre tako, pa gre tako ali tako ali kako drugače. Vedno se najde pot. Ne bom se
tukaj toliko zanašala na svojo voljo, bolj na intuicijo, na znake, na simbole. Vse
se kaže zame. Zdaj pa samo tako živim.
Še vedno se je našla pot, tudi zdaj se bo!
Nekaj še!
Toliko vem! Kaj pa če bi to zdaj uporabila v praksi? Zares!
Ljubek sijoč pristen unikatno lep navihan iskreno žgečkljiv
dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in veselje in unikatnost. Dovolimo
si biti to vse!
P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/Zdr_VET9Et8
P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/Zdr_VET9Et8
Poslušam svoje srce: Cmok! Cmok! Cmok!
Poslušam svoje srce: Cmok! Cmok! Cmok!: Uh! Kak je super! Poetičnost se v meni prebuja kot pomlad. čeprav sredi zime. Ni vse zima, kar piše ali bi morala biti, ker pač ni. ...
nedelja, 8. marec 2020
Poslušam svoje srce: Vaba za dobro!
Poslušam svoje srce: Vaba za dobro!: Prav čarobno je. tako. Ker je lahko! Pa da ne bom posploševala. Točno tako je, kot si naredimo. Si upam videti v vsem dobro? upam plesa...
Vaba za dobro!
Prav čarobno je. tako. Ker je lahko!
Si upam biti optimistka? Kaj pa, če se vse uresniči?
Pa da ne bom posploševala. Točno tako je, kot si naredimo.
Si upam videti v vsem dobro? upam plesati po dežju in vetru?
In ne samo to, si upam povabiti prijatelje zraven?
Si upam biti optimistka? Kaj pa, če se vse uresniči?
Si upam verjeti, da se res vse dogaja v moje najvišje dobro?
Kaj pa, če se!? Kaj pa bom potem?
Kaj pa bom potem, če je vse zarota, da se vse zgodi v moje
najvišje dobro?
Si upam pogledati v situacijo, k ije bila negativna, vsaj na
videz, vsaj na prvi pogled in videti čar v njej?
Seveda vedno vidim za nazaj, kako me je nekaj »zanimiva«
situacija prebudila iz stoletnega spanja Trnuljčice! To se vedno dogaja. Nove razburkane
razmere nas želijo ponesti na višji nivo. Samo zato, ker to zmoremo. Samo zato,
da se prebudimo.
Kdo si v resnici? Kaj ti je v veselje?
Samo srečni bi radi bili vsi. Ne glede, kaj je za tem
zamaskirano. Materialno, duhovno, dosežki. Mislimo, da nam bo to prineslo
srečo, samo zato si jih želimo. Želimo se počutiti dobro.
Zdaj pa je čas, da se počutimo dobro, ne glede na valove in
veter in dež.
Zdaj je čas, da uživam v tem vetrcu v laseh, razpuščenih
laseh in plešem po dežju. Čeprav kar izgine, ko se odločim, da se bom imela
super. Kar pritihotapi se čarobnost in lepota.
Ljubek pristen igriv navdihujoč iskreno luban kuštrav dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Čudoviti smo točno taki kot smo. Zakaj mi je to bilo
treba tako dolgo, da sem res doumela? Še doumevam… Kot v počasnem posnetku…
Naročite se na:
Objave (Atom)