ponedeljek, 9. marec 2020

Prijateljsko ti podam roko, življenje

Kaj ni zanimivo, da si sami ustvarjamo dramo? Ni zanimivo, da si sami ustvarjamo vse, kdo smo in kaj smo?

Torej kaj si ustvarjamo danes?

Se tega resnično zavedam?

Torej sama si ustvarjam dramo ali kaj drugega, zaželenega, kot bi rekel Kojc.

Sama si ustvarjam nebesa ali pekel. To ni stanje po smrti, to je stanje, ki ga doživljamo zdaj? kaj si ustvarjam? Kako mi je všeč?
Nisem čutila nekega tornada ali vulkana navdušenja. Torej!
Samo jaz imam moč, da kaj spremenim.

Ali bolje rečeno ustvarim.

Lahko najprej sprejmem ta trenutek? Sem lahko prijateljsko povezana z njim, kot bi rekel Eckhart Tolle? Sem lahko zadovoljna, da sem tu, kje sem? no, ker samo če sem, samo potem lahko grem naprej. Ker bolj ko se nečemu upiram, bolj ostaja.

Objemam ta trenutek. Objemam vse, kar je zdaj v mojem življenju. Objemam tudi sebe. Pa kaj češ, saj sem daleč prišla.

Ne bi te rada gnjavila, ampak kaj lahko ne jamraš?

Kaj če bila bolj Yes man, kot v tistem filmu!? Vedno iščem razloge, zakaj ne gre. Kaj če bi iskala razloge in poti, kako pa gre. Če ne gre tako, pa gre tako ali tako ali kako drugače. Vedno se najde pot. Ne bom se tukaj toliko zanašala na svojo voljo, bolj na intuicijo, na znake, na simbole. Vse se kaže zame. Zdaj pa samo tako živim. 

Še vedno se je našla pot, tudi zdaj se bo!

Nekaj še!

Toliko vem! Kaj pa če bi to zdaj uporabila v praksi? Zares!

Ljubek sijoč pristen unikatno lep navihan iskreno žgečkljiv dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost in veselje in unikatnost. Dovolimo si biti to vse!

P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/Zdr_VET9Et8

Ni komentarjev:

Objavite komentar