Kake norije! Točno zdaj vidim. Niti napisala še nisem
drugega stavka do konca, pa sem že vedela.
Mene je strah in sem neodločna, pa potem vse projiciram na
druge.
Kaka norija!
Ne samo, da me je strah, ne želim si ne uspeti. Lahko prelagam
odgovornost na druge. V resnici pa je drugim vseeno, ker imajo tako veliko
težav s svojimi problemi. Kao!
Kaj pa zdaj?
Kako bi rada živela?
Kaj me veseli?
Zdaj pa gremo tja. Brez izgovorov na druge, družbo in vso
zbirko neumnosti.
Kaj pa je najslabše, kar se lahko zgodi?
Da mi ne bi uspelo. Ampak bom imela vsaj zbirko izkušenj,
kako pa bi drugič ali tretjič ali dvajsetič mogoče šlo. Mogoče!? No to je
zmagovalni duh!
Pa še nekaj. kar je tisto vaše, vaši cilji, ali če hočete,
moji, čisto moji cilje? To je le tisto, ob čemer mi zaigra srce od navdušenja
in se ne rabim prepričevati, pisati seznamov za ali proti. Nič. Preprosto vem!
Ljubek sijoč pristen igriv dan!
Cmok!
P.S.: Pa veš, da lahko zaupaš življenju? V resnici? Potem pa
zaupaj!
P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/A6cL9FPYTk4
P.P.S.: Navdih... https://youtu.be/A6cL9FPYTk4
Ni komentarjev:
Objavite komentar