Svtloba skozi razpoke!

Ah, rada se imam. Zdaj je moje življenje dopolnjeno in polno. Zdaj lahko živim pristno v vseh pogledih. Vse je samo preizkušnja ali mislim resno s svojo srečo!

Kaj se hecaš ali res želiš biti srečna?

Kaj si zares želiš biti srečna in živeti po svoje ali si rekla kar tako?

Želim si ustvarjati življenje, ki mi bo v tako veselje, da sploh ne morejo sivine in temnine do mene. zdaj!

Res si želim biti srečna! Res želim živeti življenje po svoje! Zdaj! res si želim ustvarjati lepoto! Zdaj!

Živim svoje najboljše življenje.

Kaj mi to pomeni danes?

Grem sproščeno v naravo. Uživam lepote in polnost tega trenutka. Spontana sem in sproščena. Lepo mi je.

Kaj zares potrebujem? Kaj si zares želim?

Hvala, da so se odkrili delčki mene, ki bolj kot vse, potrebujejo nežnost. Zato si to dajem. Zdaj si želim malo pocartati svojo dušo in iti na sprehod. Želim si iti v naravo. Želim se naužiti lepot. Želim se samo sprostiti v to, kdo sem v resnici, čista radost obstoja. Zdaj!

Kako pa ti prenašaš svoje odkrivanje »manj zaželenih delčkov« sebe? Si kaj sočutna tudi do sebe?

Ljubek radosten nagajiv lahkoten vesel pristen lahkoten živahen igriv spontan dan!

🌷 P.S.: Živi najboljše življenje – zdaj! Danes! Prečudovita si!

Vseeno srečna!

Sočutje je neprecenljivo. Zdaj občutim, kar je druga oseba občutila, čeprav nisem bila jaz kriva za to. Razočaranje. Izgubo. Izgubo vsega vloženega časa. Počutila se je zavrnjeno. Izigrano. Nepomembno. Prevarano. Vzela si je svoj čas, da je izpolnila pričakovano, potem pa ni bilo nič iz tega. Občutila je izgubo denarja.

Potem je bilo tudi od mene malo grobo, da sem ji "to stvar" omenila kot priložnost kupčije, ker je imela tega na pretek. Meni se je zdela lahka izmenjava, v resnici pa sem jo spomnila, kaj vse je dala skozi.

Žal mi je. Prosim te, odpusti mi. Hvala ti. Rada te imam.

Zdaj pa mi je že bolj jasno od kod grobi občutki in taka reakcija!

Odpuščam ji vse. Odpuščam pa tudi sebi vse, da ne bom nosila več tega s sabo. Lahko živim svobodno naprej. Še imam vedno priokus grenkobe? Seveda.

To krivdo, sram, občutke negativnosti zdaj počiščujem iz svojega telesa. Nisem jaz bila kriva, da se je to zgodilo. Samo želela sem pristno izmenjavo. Nekaj, kar ni težko. Nisem bila jaz odgovorna, da se je tako pripetilo že prvič. Počutim pa se odgovorno, da se zdaj odnos razčisti. Pa se tudi naj. Resnica se naj izkaže. Zdaj!

Kaj bi bilo sočutno do mene? sprehod. Narava. Lepota. Milina. Povezovanje z mirom v srcu. Ustvarjanje lepote. odločitev, da ne dajem svoje energije negativnemu in strahu in vsem drugim negativnim vibracijam. Vseeno lahko sijem.

Dovolj je bilo nošenja krivde za kogarkoli. Lahko zacvetim vseeno – na polno. Lahko sem srečna – vseeno! Točno to si bom zdaj dala!

Ne dovoljujem več drugim, da me vlečejo v svoje silnice slabega. Dovolj je bilo!

Spoštujem tvoje občutke, še bolj pa spoštujem svoje občutke. To je to!

Ljubek srečen radosten nagajiv lahkoten vesel pristen živahen jasen dan!

🌷 P.S.: Spoštuj to, kdo si. Vse je samo preizkušanje tvoje odločitve, ali si zares biti pristna in srečna.

Brusni papir - debeli!

Kako čudni trenutki se dogajajo!

Vse je razkritje resnice in prav je, da se zdaj razkrije! Saj ne želim nič takega! Samo mir v srcu!

Presenečena sem nad odzivom. Bilo je malo, kako bi rekla, boleče. Tako kot dotik papirja za »šmirglanje« (brusni papir) - neprijetno.

Kje jaz to delam sebi?

Kje sem neprijazna do sebe?

Kje še imam resonanco v sebi, ki to privlači?

Želim si nežnega stika ali vsaj stika z občutkom. To si bom zdaj dala.

Zdaj počiščujem vso grobost v sebi! Zdaj počiščujem vse občutke v sebi, ki se počutijo grde, krive, osramočene, ne dovolj dobre, zatirane, neželene, nesprejete, nevidene, potlačene, obsojanja vredne. Zdaj dovolim, da se zdravljenje dovrši. Vsi moji delčki, ki so še privlačili manj kot ljubeče odnose, naj se zdaj razširijo in so objeti z odejo Ljubezni.

Jaz se imam rada. Jaz ljubim svoje življenje. Jaz ljubim vsak delček sebe – zdaj. To me zares dela celovito.

Zdaj pa privabljam situacije in ljudi, ki so nežni in mili do mene, tako kot sem jaz. Iskrenost šteje.

(Zaupam pa tudi, da se drugi učijo povedati o svojih občutkih, ko je to potrebno. Pač povedo, kot zmorejo v tem trenutku. Že to je dosežek – za njih.) Meni pa je dosežek, da prepoznam v sebi mejo, da so bili pregrobi. To je vsa lekcija.

Kako pa ti ravnaš v kočljivih situacijah? Si lahko ljubezen vseeno? Si lahko sočutna? Kaj bi Ljubezen naredila?

Ljubek iskren radosten lahkoten vesel igriv živahen pristen dan!

🌷 P.S.: Zaupaj si. Spoštuj svoje občutke. Iskrenost je neprecenljiva. Zaupam v moč resnice, da vedno zdravi.