Samo valove...

Včeraj sem še šla potem na vegansko torto – ježek. Bila je enaka kot en dan nazaj, okus rafaelo, samo da je imela čokoladne bodice. Dobro! izjemno. Kaj če bi danes poiskala kavarno z naravnimi torticami? Nekje sem jo videla. Upam, da jo bom našla.

Potem pa sem videla najlepši sončni zahod sploh. Toliko se nas je zbralo na pomolu. Vedno so še prihajali novi. Galebi so letali okoli. Ljubko je bilo. Potem sem v labirintu Dioklecijanove palače celo našla ulico, ki sem jo iskala. Res je lepo staro jedro.

Uh, našla pa sem še nekaj drugega. Vprašala sem, kje bi lahko kupila usb kabel. Takrat, ko mi je crknil. Prvi dan! Zdaj sem videla, da je bila ta trgovnica, o kateri mi je govorila, največ tri sto metrov stran, ne pa tri kilometre, ki sem jih prehodila. Hej, moram drugič bolj poslušati. Počasi bom šla na palubo. Tu se tako vse ziblje, da bom dobila morsko bolezen, če ne bom pohitela na zrak. Že šibam. Verjetno je samo kava močna.

No tako sem se potem odpravila na Vis. Malo sem hodila po ulicah, kako lepe mucke so bile! Šla sem na kosilo. Kavo. Pa sem že morala nazaj na trajekt. Ko je super, vedno prehitro mine. Škoda…

Pa saj še bom prišla! Vem!

Bilo je tako božansko samo biti na palubi, na soncu. Kljub temu, da je pihalo in to je res bil veter v laseh, sem tako uživala. Saj sem imela kapuco. Mislila sem, da sem vetrovko zapakirala v kovček. Potem pa sem jo našla v drugem predalu. (Če še kdaj vzamem toliko stvari, ko grem na potovanje… OMG!!!)

Tako fajn je bilo. Lasje so bili vsepovsod. Gor in dol in spet tja in nazaj in sem in tja… kar nekaj. božansko. Plesali so v vetru.

Zdaj pa grem nazaj na sonce. rabim ga malo. Vem… želim si ga…

Zdaj smo čisto blizu otokov. Grem malo nastavljati kožo soncu. Tako se mi zdi, da me je tako ožgalo, da mi koža kar žari na obrazu!

Ljubek izjemen srčen preprosto lep dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Danes je tvoj dan sprejemanja sebe, življenja skozi pristnost... polnost, srčnost. Malo bi samo rada sedela pri morju. Poslušala valove. To je to. Potem pa lahko grem domov!

K A T E J A : Versatility...

Hi my Beloved!

What about the soul journey? What does this mean for me? What do I want to experience? What is the purpose of my soul journey?

Direction of the internal compass. Connection with my heart.

I appreciate that I have such a beautiful life, that my dreams are being realized more and more.

What is the purpose of my heart journey? Freedom. Delightful growth. Pleasure. I know that it is happiness. I believe in happiness.

I believe it is possible. Now at this moment. I believe in my happiness. Really. And this is my intention to focus on my happiness even more. I'm enjoying this.

I'm glad to have a nice dress. At all, if it's so light. I like versatility and playfulness. Translucency, almost mysticism. Contrast, gentle beige and black, light - dark. I always give priority to comfort!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful fun day!

**

SLO: K A T E J A : Večplastnost…

Hej moje drage, moji dragi!

Kaj pa potovanje duše? Kaj pa to pomeni zame? Kaj si želim doživeti? Kakšen je namen mojega potovanja?

Usmeritev notranjega kompasa. Povezanost s svojim srcem.

Cenim, da imam tako lepo življenje, da mi se uresničujejo sanje vedno bolj.

Kakšen je namen mojega potovanja? Svoboda. Radostna rast. Užitek. Verjamem v to, da je sreča. Verjamem v srečo.

Verjamem, da je možna. Zdaj v tem trenutku. Verjamem v svojo srečo. Res. In to je moj namen, da se naravnam še bolj na to mojo srečo. Uživam v tem.

Razveseli me lepa obleka. Sploh, če je tako lahkotna. Všeč mi je večplastnost in igrivost. Prosojnost, skoraj mističnost. Kontrast, nežno bež in črno, svetlo - temno. Vedno pa dajem prednost udobju!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten zabaven dan!

Kaj si pa ti nor!?

Potem pa počasi nazaj. Po čisto drugi ulici! Šla sem mimo muzeja zgodovine! (Seveda v Splitu!) Kaj si pa ti nor!? Malo bom pokukala, ker je že bilo spredaj pred muzejem vse razstavljeno! Pa kaj si ti nor! Kot da bi me želelo presenetiti z vsemi lepotami. Iz rimskih časov kipi! Potem mozaiki, božanske ograje, sfinga… ni da ni! Že samo zato se je splačalo iti tu mimo!

Potem je prišel nekdo ven iz muzeja in sem ga vprašala, če je ok, da malo pogledam okoli. Pa mi je rekel, da ne dela tukaj. Če pa je izgledal, kot da…

Potem sva se srečala na drugi poti in se malo zagovorila. Super se je bilo pogovarjati. Res sem navdušena nad Splitom, on pa tudi!

Kaj pa to, ko imajo zdaj na ladji, da pozvoniš z zvončkom, če želiš, da ti skuha kavo!? Kako je to dobro! Zdaj se ladja več ne ziblje kot gugalnica.

Prej sem si nesla kavo in je nekdo rekel, poglej to dekle! Hodila sem sem pa tja, kot da nimam ravnotežja, v roki nesla kavo in še torbico in nahrbtnik. Vse natrpano. Nisem se mogla v ravno črto poravnati. Hodila sem cik cak, kot da imam ovire na vsaki meter! Ampak kave pa nisem polila! Zdaj se že približujemo otokom.

Potem sem šla iskati vegetarijansko restavracijo. Ulice so bile zapletene. Ozke. Nikoli nisem vedela, ali hodim v pravo smer, dokler že res nisem bila daleč stran. Potem pa v drugo. Saj sem našla. Tako v tretjem poskusu…

Imeli so tako lep vrt. Notri pa barvne pojšeterčke. Vse tako v minimalnem vzdušju. Prijetno. Rože. Vse tako v dvojini. Imeli so ponudbo dneva. Seveda sem komaj čakala kosila. Bilo je dobro. kaj dobro! Božansko!

Tu je tako toplo. Ladja me tako ziba. Zjutraj sem si hitro spakirala. Se stuširala in že sem bila pripravljena, da grem na trajekt in na Vis. To sem si tako želela.

Ljubek dan poln pustolovščine!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Življenje je radostno potovanje ali nič! Življenje je drzna pustolovščina ali nič!

Našla!!! Barvito!!!

Cenim, da imam končno čas pisati in to je na ladji. Imajo kavo! Si moreš to zamisliti. Božansko! Kaj takega pa še ne! Luksuz! Sploh ne morem verjeti, da sem prej bila cel čas na palubi, tu pa tako razkošje. Neverjetno. Božansko. Zdaj jih razumem, zakaj so si vsi tu rezervirali. Saj jaz bi si tudi. Sem pa si imela izjemen razgled gori. Cel čas sem samo zrla v morje in potem bom tudi.

Kako rada imam morje. Res. Obožujem.

Tako pa sem zdaj tukaj! Namen je, da živim čimbolj pristno življenje in sem vzgleda drugim, da uresničujejo sebe. To je to! Moja srečnost je samo navdih!

Sploh ne vem, kjer sem ostala. Zdaj pa sem na ladji!

Mirna Sišul - Split

Tako sem gledala Split z ljubeznijo! Moja ljubezen za vedno! Moje lepo zgodovinsko mesto. Rada ga imam. Še bolj mi je prirasel k srcu. (Baje, da Mišo Kovač živi v Trogiru. Eh škoda, pa sem mislila, da ga bom kje na kavici srečala. Pa drugič. Kaj!? Pač imam rada njegovo glasbo. Všeč mi je. Res. Brez heca! To pa mislim čisto resno!)

Ladja! Vis – Split. Vem! Narobe smer! Ampak želim si domov. Kliče me dom!

Včeraj sem se potepala po mestu. Naredila sem toliko korakov, da mi nič ni jasno! Prehodila sem celi Split okoli in okoli. Ne vem, kako so me noge sploh zdržale! Šla sem na sejejm SASO. Našla sem Mirno Sišul. Bila je pri vhodu. Kaka carica! Njene slike so božanske! Zdaj pa še ima dežnike! To pa priporočam! Ne samo, da so od zgoraj čudovito poslikani, še od znotraj so barvni! Če pa ti to ne polepša deževnega dne, pa tako ne vem, kaj ti!

Bila je takoj pri vhodu na sejmišče. Bila sem tako presenečena. Mislila sem, da bom pogledala zemljevid, jo našla, potem vse pogledala… pa me je tako presenetila! Kar nisem se mogla pogovarjati. Tako je bila prijazna. Res sem navdušena nad njenim delom. Obožujem njene barve! Splačalo se je iti čez celo mesto!

Tam sem potem spila kavico. Priajzna gospa mi je pomagala najti labirint do toalete. Še druga prijazna gospa pa mi je pomagala najti ven iz labirinta. Namesto konferencijska dvorana, sem prebrala konfekcijska dvorana. Na gradbenem sejmu imajo oblačila. Super. Grem to pogledati! Dokler se nisem znašla pred vhodom v dvorano. Vsi v uradnih oblekah. Podpisati si se moral, če si želel poslušati. Nop. Ni zame. To pa nisem planirala in danes me niti malo ne zanima.

Grem pustolovščinam naproti!

Ljubek sijoč dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je čarobno, vse čara zame...

K A T E J A : More is more!

Hi my Beloved!

Now go on!

  

Lovely cute day!

Today is your day!

What about the soul journey? What do I want for myself?

Direction of the internal compass. Connection with my heart. That is the most important to me!

Why wear a little color if I can mix everything together. More is more! That's how I like it! Yellow! Broght pink! Variegation in all respects! In this combination I walked the whole Split!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Več je več!

Hej moje drage, moji dragi!

Zdaj pa dalje!

Ljubek prisrčen dan!

Danes je tvoj dan!

Kaj pa potovanje duše? Kaj si jaz želim zase?

Usmeritev notranjega kompasa. Povezanost s svojim srcem. To mi je najpomembnejše.

Zakaj bi oblekla malo barve, če lahko zmešam vse skupaj. Več je več! To mi je tako všeč! Rumena! Živo roza! Pisanost v vseh pogledih! V tej kombinaciji sem prehodila cel Split!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Misije... po Splitu...

To sem želela napisati. Zdaj pijem vegansko kavo. No, kava je tako veganska. Upam. Z veganskim mlekom. Saj ni mleka. Pač rastlinskimi izvedbami, različicami…

Trikrat sem še vprašala, če imajo mogoče riževo, ali mandljevo ali kako drugo mleko. Pa ni bilo sreče. Zato sem si naročila kar podaljšano. Produženo, crno, v veliki šalici…

Potem sem iz nahrbtnika potegnila mandljevo mleko. Zmešala. Dolila. In se delala, kot da nič ni. Mogoče so si mislili, da varčujem. Priznam. Tako malo že dolgo nisem dajala za kavo. In prav fajn mi je bilo. Domača nedomača različica veganske kave na dopustu. (Mogoče bi si neko drugo stekleničko izmislila, ker ko liter ven potegnem, je še meni malo strašljivo…)

Marta's Veggie Fusion, Split

Potem pa sem res našla v labirintih uličic vegansko mini restavracijo. Vse so imeli! Zdaj pa lahko tam hodim. Božansko! Kaj ni to zanimivo. So pa imeli tudi dobro hrano. To bi tudi rada napisala. Še zdaj ne vem, zakaj sem dobila popust, ampak sem vesela. Jutri pa grem odkrivati nove restavracije. Vidiš! Si že delam daljši seznam! Pa saj moram nekaj jesti. Saj ne rabim, želim si!

Našla sem bližnjico do tega mojega ljubega sejma. Ravno. Do konca. Potem pa bi še rada šla malo na polotok Marijan. Komaj čakam. Ali pa bom šla po kosilu?! Tako, pa smo spet tam. Natrpanost. Če pa je tako fajn.  

Iz te ljubke veganske, vegetarijanske restavracije pa sem se spet znašla na tistem najlepšem trgu s sfingo. Kam to hodijo nekam tam zadaj? Pa še tja gor po stopnicah? Grem pogledati…

Kaj se mi je razkrilo? Pogled na okroglo sobano brez okroglega stropa! To sem iskala! V resnici pa je ona našla mene! Kaj še je lahko lepše? Res?

Potem sem hodila po mestu, labirintu še malo. Nad strehami se je že kazala luna. Kaj je slučajno polna? Tako je lepa.

Uh, še eno misijo imam. Najti zvezek. Saj bom. Obljubim.

Lahko noč! Jutri je nov dan! Res. In vem, da me komaj čaka, tako kot komaj jaz čakam njega!

Ljubek dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Danes je nov začetek. Ali svež...

Razgled na morje...

Danes sem iskala kar dolgo vegansko restavracijo, pa je nisem našla. Potem pa sem videla, da je napisano, da je odprta samo do konca septembra. Škoda.

Bila sem na kavici. kot jutranji, samo bolj pozni. Brez obsojanja. Dopust…

Bila je taka gužva v mestu. Ob morju. Na promenadi. Vse natrpano! Kar daleč sem se sprehodila, da sem dobila prostor malo stran od gneče.  In da sem bila bliže morju. Tako lep razgled sem imela na cel zaliv in promenado. Božansko.  Bajno.

Tako jaz uživam ob kavi, ko pripelje ogromen trajekt. Ne to neka igračka. Ogromen. Proti zalivu. Izgledalo je, kot pri meni bočno parkiranje. Vse je bilo preozko. Kam se zaganja s to veličino!? Samo gledala sem. Veš, da ga je popolno spravil noter? V pristanišče. V zaliv. Car ej! Meni pa se je zdelo, da še za ribiški čoln ne bo prostora.

Juti si želim organizirati malo manj natrpano. Samo saso. Sejem. Potem pa samo užitek ob kavici. prej. Potem. Vmes.  To je to.

Toliko novega sem odkrila. Bil je en del, kjer je tako polkrožno narejen stolp. Ni stolp, skoraj. Bolj sobana, ki ima krog na vrgu, namesto strehe. To sem želela najti.

Skočila sem na tortico. Vegansko! Bila je božanska. Rawfaello. Kako dobra ideja. Oksu. Ni za opisati. Res. Božansko! Ambijent pa s pogledom na obzidje. In stolp. Ruševine. Kraljevo, malo dvignjeno nad mesto.

Kar malo sem mogla pohiteti, da sem prišla še do sončnega zahoda. Vedno bolj so bile osvetljene samo strehe. Še bom ujela? Seveda sem! Kako lepe palme so. Potem pa galebi. Kako so lepo pozirali v zahajajočem soncu! Kot bi bila kar gužva, kdo bo več časa na videju.

Ljubek pristen srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Čutiš to prazničnost v zraku? Sij v svojih najlepših barvah...

Tako sem letala...

Tako prijetno se počutim. Komaj čakam, da si uredim svoje življenje.

Čutim tako prijetno utrujenost. Letala sem po mestu okoli. V dobrem smislu. Ogledala sem si stvari, ki sem si jih želela. Začelo se je zjutraj. Točno ne bi mogla reči zjutraj, ker sem res potrebovala spanec. Ob štirih sem čakala, da bo že jutro, svetlo, da grem v akcijo. Potem pa sem spala. Predolgo. Končno sem nazaj zaspala. Nič ni predolgo, ker sem na dopustu.

Zastavila sem si cilj, kam grem in sem šla. Prej sem še mislila iti na kavo, pa sem bila tako vznemirjena in polna pričakovanja, da sem morala počakati. Te ulice v Splitu okoli Dioklecijanove palače, pa so tako pravi labirint. Vedno grem pri isti noter, vedno zavijem kam drugam, in vedno pridem pri enakem izhodu ven. Ampak vedno vidim nekaj fascinantnega, kar še nisem videla. Preseneča me s svojo lepoto. Vedno.

Jutri si grem po en pulover. Zdaj sem se odločila. Videla sem ga, nisem se mogla odločiti, ampak zdaj vem, da je moj. Vem.

Včeraj sem mislila malo videje gledati zvečer v postelji. Ampak je internet delal s hitrostjo nič. Proti nič. Saj dela. Samo ne točno v postelji. Zato sem šla hitro spati. Že na avtobusu sem se odločila, da bom imela malo detoks od interneta. Zdaj pa se to udejanja. Uporabljam ga edino kot navigacijo in kaj želim videti. To pa je to.

Preveč stvari sem si danes zadala, da vidim. Tako sem letala od ene do druge, da sem kar utrujena. Dopust si bolj želim tako uživati. Ob kavi. (Branje revije.) Kupila sem si mojo najljubšo hrvaško. Senso. Dobila sem jo v drugi trafiki! Jeee! Branje. Samo to. Pa kavica. Pa sem dobra.

Ljubek pristen diamantno srečen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje te ljubi! Mu puščaš kaj blizu? Srčna pot je danes široko odprta zate.

Zdaj pa je...

Danes je drugi dan! Split! Kaj sploh lahko verjamem. Večer je že. Zdaj sem letala okoli. Kot nora. Zdaj pa je čas, da se malo ustavim. Kako fajn, da je noč. Da je že večer. Ker če ne bi še zdaj okoli letala. Dobro, da je čas počitka in da je čas, da se ustavim. Si pogledam dan.

Preveč hitro mi je minil. Bila sem na sprehodu zjutraj. Po zajtrku. Želela sem narediti nekaj slik za blog. Prijazna gospa iz Mongolije me je vprašala, če me lahko ona slika. Seveda. In to pri obzidju. Kako je bila prijazna. Še potem sva se pozdravili, ko sem jo srečala na ulici. Videla sem jo, ker je imela tako rdečo jakno.

Uh, čas je. Počasi bi rada šla. Glasba je glasna tukaj. Mi je pa všeč hrana. Res. Samo želim piti (vodo). Kar malo sem dehidrirana, ko sem toliko hodila okoli. Kako je to super in kako mi je to fajn.

Cenim, da sem zadovoljna. Kar si ne morem misli zbrati od toliko vtisov. Juti pa na sejem! Kako bo to noro! Vem. Tam bo Mirna Sišul! Božansko!

Tu bi pa prišla z veseljem na krompirček. Tako dobro izgleda!

Joj, kje sem že! Bom doma v postelji naprej pisala, ker se počutim divje.

Ljubek barvi dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je pristnost!