nedelja, 4. november 2018

Zdaj pa je...

Danes je drugi dan! Split! Kaj sploh lahko verjamem. Večer je že. Zdaj sem letala okoli. Kot nora. Zdaj pa je čas, da se malo ustavim. Kako fajn, da je noč. Da je že večer. Ker če ne bi še zdaj okoli letala. Dobro, da je čas počitka in da je čas, da se ustavim. Si pogledam dan.

Preveč hitro mi je minil. Bila sem na sprehodu zjutraj. Po zajtrku. Želela sem narediti nekaj slik za blog. Prijazna gospa iz Mongolije me je vprašala, če me lahko ona slika. Seveda. In to pri obzidju. Kako je bila prijazna. Še potem sva se pozdravili, ko sem jo srečala na ulici. Videla sem jo, ker je imela tako rdečo jakno.

Uh, čas je. Počasi bi rada šla. Glasba je glasna tukaj. Mi je pa všeč hrana. Res. Samo želim piti (vodo). Kar malo sem dehidrirana, ko sem toliko hodila okoli. Kako je to super in kako mi je to fajn.

Cenim, da sem zadovoljna. Kar si ne morem misli zbrati od toliko vtisov. Juti pa na sejem! Kako bo to noro! Vem. Tam bo Mirna Sišul! Božansko!

Tu bi pa prišla z veseljem na krompirček. Tako dobro izgleda!

Joj, kje sem že! Bom doma v postelji naprej pisala, ker se počutim divje.

Ljubek barvi dan!

Cmok!

Objem!








P.S.: Življenje je pristnost!

Ni komentarjev:

Objavite komentar