Kaj si pa ti nor!?

Potem pa počasi nazaj. Po čisto drugi ulici! Šla sem mimo muzeja zgodovine! (Seveda v Splitu!) Kaj si pa ti nor!? Malo bom pokukala, ker je že bilo spredaj pred muzejem vse razstavljeno! Pa kaj si ti nor! Kot da bi me želelo presenetiti z vsemi lepotami. Iz rimskih časov kipi! Potem mozaiki, božanske ograje, sfinga… ni da ni! Že samo zato se je splačalo iti tu mimo!

Potem je prišel nekdo ven iz muzeja in sem ga vprašala, če je ok, da malo pogledam okoli. Pa mi je rekel, da ne dela tukaj. Če pa je izgledal, kot da…

Potem sva se srečala na drugi poti in se malo zagovorila. Super se je bilo pogovarjati. Res sem navdušena nad Splitom, on pa tudi!

Kaj pa to, ko imajo zdaj na ladji, da pozvoniš z zvončkom, če želiš, da ti skuha kavo!? Kako je to dobro! Zdaj se ladja več ne ziblje kot gugalnica.

Prej sem si nesla kavo in je nekdo rekel, poglej to dekle! Hodila sem sem pa tja, kot da nimam ravnotežja, v roki nesla kavo in še torbico in nahrbtnik. Vse natrpano. Nisem se mogla v ravno črto poravnati. Hodila sem cik cak, kot da imam ovire na vsaki meter! Ampak kave pa nisem polila! Zdaj se že približujemo otokom.

Potem sem šla iskati vegetarijansko restavracijo. Ulice so bile zapletene. Ozke. Nikoli nisem vedela, ali hodim v pravo smer, dokler že res nisem bila daleč stran. Potem pa v drugo. Saj sem našla. Tako v tretjem poskusu…

Imeli so tako lep vrt. Notri pa barvne pojšeterčke. Vse tako v minimalnem vzdušju. Prijetno. Rože. Vse tako v dvojini. Imeli so ponudbo dneva. Seveda sem komaj čakala kosila. Bilo je dobro. kaj dobro! Božansko!

Tu je tako toplo. Ladja me tako ziba. Zjutraj sem si hitro spakirala. Se stuširala in že sem bila pripravljena, da grem na trajekt in na Vis. To sem si tako želela.

Ljubek dan poln pustolovščine!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Življenje je radostno potovanje ali nič! Življenje je drzna pustolovščina ali nič!