Misije... po Splitu...

To sem želela napisati. Zdaj pijem vegansko kavo. No, kava je tako veganska. Upam. Z veganskim mlekom. Saj ni mleka. Pač rastlinskimi izvedbami, različicami…

Trikrat sem še vprašala, če imajo mogoče riževo, ali mandljevo ali kako drugo mleko. Pa ni bilo sreče. Zato sem si naročila kar podaljšano. Produženo, crno, v veliki šalici…

Potem sem iz nahrbtnika potegnila mandljevo mleko. Zmešala. Dolila. In se delala, kot da nič ni. Mogoče so si mislili, da varčujem. Priznam. Tako malo že dolgo nisem dajala za kavo. In prav fajn mi je bilo. Domača nedomača različica veganske kave na dopustu. (Mogoče bi si neko drugo stekleničko izmislila, ker ko liter ven potegnem, je še meni malo strašljivo…)

Marta's Veggie Fusion, Split

Potem pa sem res našla v labirintih uličic vegansko mini restavracijo. Vse so imeli! Zdaj pa lahko tam hodim. Božansko! Kaj ni to zanimivo. So pa imeli tudi dobro hrano. To bi tudi rada napisala. Še zdaj ne vem, zakaj sem dobila popust, ampak sem vesela. Jutri pa grem odkrivati nove restavracije. Vidiš! Si že delam daljši seznam! Pa saj moram nekaj jesti. Saj ne rabim, želim si!

Našla sem bližnjico do tega mojega ljubega sejma. Ravno. Do konca. Potem pa bi še rada šla malo na polotok Marijan. Komaj čakam. Ali pa bom šla po kosilu?! Tako, pa smo spet tam. Natrpanost. Če pa je tako fajn.  

Iz te ljubke veganske, vegetarijanske restavracije pa sem se spet znašla na tistem najlepšem trgu s sfingo. Kam to hodijo nekam tam zadaj? Pa še tja gor po stopnicah? Grem pogledati…

Kaj se mi je razkrilo? Pogled na okroglo sobano brez okroglega stropa! To sem iskala! V resnici pa je ona našla mene! Kaj še je lahko lepše? Res?

Potem sem hodila po mestu, labirintu še malo. Nad strehami se je že kazala luna. Kaj je slučajno polna? Tako je lepa.

Uh, še eno misijo imam. Najti zvezek. Saj bom. Obljubim.

Lahko noč! Jutri je nov dan! Res. In vem, da me komaj čaka, tako kot komaj jaz čakam njega!

Ljubek dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Danes je nov začetek. Ali svež...