Teči! Teči! Samo teči...

Spet me je čakala moja zvezda zjutraj! To pa je že zdaj epsko!

S kuhinje že lepo diši! Tako rada kuham! Všeč mi je, ko pripraljvam hrano. Režem na kocke. Lupim. Umivam solato, ko voda spere umazanijo. Ta stik. Mehkobo solate, ki me že čaka pripravljena, da si jo zmešam, ko bo še ostalo pripravljeno. Všeč so mi barve. Živo bogato rumene muškatne buče. Sveče zelena. Živo močno temno rdeča barva radiča. Uh, kako slastno izgleda! Olivna barva lovorovega lista. Črna zrna popral. Ljubke male črne kroglice.

Mmmmm. Slastno…

Danes je spet tako lepo sonce. Drevo zunaj se že preoblači v bolj kraljevske zlate barve. Res je lepa jesen.

Svoje dneve želim preživeti tako, da srečo spravim do maksimuma!

Z lahkoto! Ne trudom in mučenjem! To je čisto enostavno. Poslušam polno navdiha. Slikam. Uh, spet sem odkrila nov način delanja odtisov! Od temnejše barve do svetlejše! Slike kar nastajajo (po svoje)! Čisto sem navdušena! Pa barve! Bogastvo odtenkov. Rada ustvarjam. Danes po kosilu pa sprehod.

Včeraj je bilo tako čarobno! Samo sedela sem ob reki. Bleščala se je v tisočih bisernih odsevih sonca. Greli so me topili žarki na licu. To je bil božanski trenutek! Čas se je čisto ustavil! Samo srkala sem vso to milino in blaženost. Ahhh, življenje je tako lepo!

Vrbe so tako lepo plapolale v vetcu, čisto na rahlo. Popolnost čisto na dosegu! Kot bi se napolnila, moj rezervoar zadovoljstva, srečnosti, je bil preko poln! Naj kar teče! Preko! (Bom nabavila veliko cisterno! Pa še eno in še več!!! Naj kar teče!)

Vse je že popolno pečeno! Zdaj pa kosilo! Mmmmm! Dober tek!

Natoči danes na polno sreče! Cmok! Cmok!

P.S.: Nikoli boljše! Vse teče s tako lahkoto! Srečna! Tuck & Patti - Love Flows Like A River (https://www.youtube.com/watch?v=jxK7wK376MI)

Samo ena zvezda... Moja!

Že nekaj časa živim tukaj. V tem čudovitem domu. Vsako jutro, ko sem se zbudila dovolj hitro, sem slikala zahod. Zadnja dva dni pa se je pojavila zvezda. Ena zvezda. Samo ena zvezda. Sonce tako lepo počasi, z lahkoto vedno bolj osvetljuje nebo. Zvezda pa potem izgine. Mislim, da je tista zvezda. Kaže mi pot. Sledi svojemu sijaju. Tudi ti si zvezda! Svetla in sijoča!

Ni naključje, da sem jo zdaj videla prvič. Sigurno ima sporočilo zame! Razumem! Sporočilo je tako vedno isto! Bodi srečna! To pa ni tako težko, ker imam okoli sebe polno zanimivih stvari. Tudi če tega ne bi bilo, imam v srcu tako mesto. Vse teče. Vse je lahkotno. Vse se občuti tako dobro. Vem, da sem na pravi poti. Sijoči.

Love feels so good!

Vsi simboli me samo opominjajo na to, kar že vem. Živim pa vedno bolj. Pristnost! Bing! Bing! Bing! Avtentičnost.

Včeraj sem naletela na tako dobra vprašanja. Seveda v moji najljubši reviji!

Imela sem opravke v centru. Slišala sem tako dobro živo glasbo na ulici! S trobento! Kar pela sem zraven na kolesu, ko sem se peljala mimo! Bila je ena dobra mehiška! Dobra je bila! Potem sem še pila svojo najljubšo kavo z lešnikom! Božansko! In sonce je čisto počasi zahajalo in osvetljevalo s čarobno svetlobo trg! Popolno!

Potem, ko je že bilo popolno! Pa še večja popolnost! Doma v nabiralniku me je čakala revija! Dišala je po novem! Jeee! Takoj sedežna. Limonada. Listanje! Pritegnil mi je članek Marthe Beck. Piše o prijateljici, ki je naredila seznam, kaj še vse želi videti, doživeti, ker ne ve, kako dolgo bo še živela.

Če bi ležala v smrtni postelji in bi živela najbolj izpolnjujoče življenje, kar bi ga lahko. Če se potem vprašaš: »Kako je svet boljši, ker sem živela v njem? Kako sem jaz boljša, ker sem živela v tem svetu? Kakšno dediščino kot zgodbo, legendo upaš, da boš pustila, prej ko umreš in kaj še želiš doživeti pred smrtjo?«

Sama zanimiva vprašanja. Želim si, da bi bila srečna. Želim si, da bi drugi bili srečni. To je to. Legendarno! Sem samo inspiracija, da vsi živimo bolj srečno!

Legendarni dan!

 

P.S.: Kako si ti, legenda!? Danes ustvarjamo svoje življenje! John Legend - Love Me Now (https://www.youtube.com/watch?v=NmCFY1oYDeM)

Puhasti oblački! Mmmmm!

Sedim tukaj pod tem lepim drevesom. Nad mano tako lepo modro nebo. Nebeško. Puhasti beli oblakci. Lepo, lepo sijoče sonce, ki tu pa tam pokuka iznad njih.

Usedla sem se na najbolj sončno klopco. Kako imajo tukaj vse lepo usklajeno! Kocike. Pojštrčke. Dekoracijo. Sveče v kozarcih. Pisane blazine. Krogle iz vej z drevesa. Res je lepo. Zraven pa še vse tako šumi. In razgled? Razgled imam čudovit. Privlačim lep razgled! In dišeč… Obožujem.

Ne morem povedati kako cenim te jesenske dneve, saj še ne uradno, ko lahko še sedim zunaj. Pa ne samo to! Jem tortico. Poskusila sem kokosovo in je odlična. Tako je slastna, da res počasi uživam v vsakem grižljaju. Kar topi se mi v ustih.

Ššššš, tako lepo zašumi tukaj tu pa tam nad mojo glavo. Lepo je poslušati naravo. Zraven uživati v kavici s puhastimi penicami in še pisati. Kako so ljudje prijazni! Čarobno je, ko se vse tako lepo pozibava v vetrcu. Obožujem!

Mmmm. Kako je dobro! In še boljše postaja!

Kar nastajajo slike. Meni v veliko veselje in sprostitev. Barve, ki se prekrivajo in se prelivajo. To me tako osreči!

Zdaj še je padel tako lepi živo rumeni list z drevesa! Obožujem barve!

Ne morem, da ne bi napisala. Sploh nisem imela namena iti tja, pa sem združila opravek in me je kar potegnilo v eno trgovino! Našla sem popolno obleko! Čisto mi je bila prav. Bila je zadnja! Moja številka! Prodajalko sem prosila, da mi zapre zadrgo do konca: »Uuuu, vam lepo pristaja!«

Popolna oblika! Popolna barva! Popoln kroj! Seveda je bila v trenutku moja. Zdaj pa imam čudovito obleko na slovestnost! Še malo! Komaj čakam, da si jo oblečem! Zjutraj me je tako razveselila v omari! Če življenej ni lepo! Vsak trenutek znova je presenečenje!

Kako mi je fajn, da imajo kocike za zaviti. Zdaj sem se zadekala noter. Kako je to prijetno! Obožujem!

Še en razlog za praznovanje!

Lep sijajen dan v zlatih odtenkih svežine!

P.S.: Pleši čez dan, kot da nihče ne gleda! In seveda, uživaj zraven! Marija - Dance Like Nobody's Watching (https://www.youtube.com/watch?v=SCvzJQQVAuc)

Kssss! Elektrika!

Že davno bi morala spati. Če pa me tako vleče slikanje! Komaj čakam, da se posuši barva, da lahko nadaljujem z barvitostjo!

Nekaj časa sem sliko imela prislonjeno na steno, ker nisem točno vedela, kako bi ji dala naslov. Več kot dva tedna. Ali tri. Bila je dokončana. Samo pravi napis še je potrebovala. Kot piko na i!

Berem eno zelo zanimivo knjigo. Kar pojavile so se besede. Tisti pravi stavek. Poln navdiha! Potem sem jih želela najti, kako točno so bile napisane, pa nisem našla. Vse sem že imela pripravljeno. Črno barvo, palčko za pisanje. Vse. Samo besed še ni bilo točno tistih...

Potem pa obrnem platno.

Rada na zadnji strani slike tudi kaj napišem, kaki verz, pesem… Še kaj naslikam… In kaj je bilo zadaj!? Točno te besede! Točno ta stavek! V pesmi! Res! Res?!? Jaz pa to iščem ful dolgo! Tako dolgo, da sem se že naveličala! Iskala sem na internetu. Potem še je internet nehal delati. Tablica se je izpraznila v trenutku. Nič ni šlo, kot bi moralo.

Potem pa obrnem sliko in bang! Nisem mogla verjeti, kot da je oddajala isto vibracijo in drugih besed sploh noče imeti na sebi! Potem pa pravim, da jaz slikam! Ali pišem ali karkoli!  

Danes je idealne dan za kavo v postelji. In to podaljšano. Cartanje. Malo bom vseeno pobegnila iz postelje, ker sem zmenjena na kavi! Komaj čakam! Huda kava! Dve strastni umetnici na kupu, to bo navdušenje kar prasketalo! Zzzzz! Zzzzz! Elektrika!

Elektično navihnjen dan v polnosti sreče! Cmok! 

P.S.: I love you too… You And I - Ingrid Michaelson (https://www.youtube.com/watch?v=l36CW8MUc0Y)

P.S.: Včaih pa računalnik naredi kaj po svoje in iz ljubke korenine in lesene hiške naredi tako umetnino. Fotografijo...

Barvitost igrivosti...

Vedno se mi dogajajo tako smešne stvari. Ali še bolj, drugim se dogajajo smešne stvari, jaz pa jih samo opazim in je tako zabavno!

Maribor. Center. Zanimiva trgovina! Peljem se po tekočih stopnicah! Kar naenkrat slišim glasno krk! Kot bi se nekaj zataknilo! Utrgalo! Krrrrk! (Joj, še zdaj se moram na glas smejati, ko pomislim na to!) Pogledam dol. Meni ni nič. Osebi pred mano, pa je razcefralo vezalko na celo pahljačo nitk. Izjemno lepi pogled! Kako zabavno! Kar se nisem mogla nehati smejati! Še potem, ko sem se dvakrat spomnila, sem se smejala kot nora. Kar tako! Sredi sladoleda! Bilo je tako zabavno. (Bolj meni!)

Tekoče stopnice in nezavezane vezalke pač ne grejo preveč skupaj… Razen če si želiš malo razpršenih vezalk…

Zabavnost in igrivost me vedno spremljata. To mi polepša dan. Doda mu barve.

Zabava in užitek in zabava in smeh. In slastnost. To so moje najljubše besede. Najboljše, če jih lahko uporabim v enem stavku skupaj. Zabava in užitek in slastnost in zabava in smeh. Srečo sem še pozabila napisati. Zabava in užitek in smeh in slastnost in sreča. Bistveno je to. Ljubim svoje življenje!

Obožujem ta dež. Soseda se je pritoževala na vremenom. In ko nekdo »jamra« nad padavinami, ima dobro življenje, ker ne najde kaj drugega za pritoževanje.

Včeraj sem šla s kolesom po opravkih. Kar naenkrat sem sredi pitja moje najljubše kave v moji najljubši kavarni začutila, da je čas, da grem. Dobro, da sem upoštevala. Čisto pred domom me je dobilo samo malo, par pikic, dežnih kapelj. Potem pa je res močno začelo deževati. Kdo pa še vzame dežnik na kolo?

Zdaj pa naprej slikati. Kako je super, da imam te izjemno kvalitetne barve! Kar samo nekaj nastaja, kot da ne glede, kako hočem packati, nastane izjemno zanimiva slika. Obožujem! No, ne samo ena…

Lep sijoč dan od znotraj navzven!

P.S.: Sij ljubezni srca je najpomembnejši… Malo razvajanja, pa bo še lepše sijal… CAN'T STOP THE FEELING! Justin Timerlake (https://www.youtube.com/watch?v=ru0K8uYEZWw)

UuuuUUUU! Mravljinci!!!

Dobro kar dežuje na nas! Samo dežnik moramo zapreti…

Kako super je imeti malo sonca. Že plezam na kako sončno skalo. Toplo. Da si malo pogrejem srce (kosti sem želela napisati…). Kako je to fajn. In se martinčkam. Ni mi jasno, kdaj se je poletje poslovilo. Ampak jesen je tudi lepa. Sem že našla prve kostanje! Splezala bom na kako prisojno skalo, kjer strežejo kavo (s srčkom). To mi pa tako polepša dan…

Danes sem tako navdušena! Našla sem popolno obleko! Komaj čakam, da si še najdem popolno jakno zraven! Izjemno mi je všeč. Samo to še napišem in že letim okoli v raziskovanje… Vem! Mene vse navdušuje! Če pa so oblačila, obleke, kombinacije, barve, potem pa me tako posrka celo čisto noter! Jeeeee!

Super mi je, ko imam proste dneve. Ali samo dan! Takrat sem lahko v pidžami v obredu meditacije. V obredu kafetkanja in pisanja. To je tako fajn. Ampak danes ne! Danes grem v ogledovanje!!!

Recimo, da imam cilj. Željo. Potem je pot od tja. Srečna. Ker želim srečne rezultate. In če tudi se ne uresniči, se bom počutila vsaj srečno na poti tja. Torej, kaj lahko naredim danes, da bom še za odtenek bolj srečna? Kaj lahko naredim danes, da se počuti še za pikico boljše? Lahko bolj poslušam svojo intuicijo, kaj bi lahko, če tudi je o nakupu novih čevljev? Uuuuuu! Seveda lahko! Z lahkoto! Tudi to je sončno (sočno) potovanje!

Sledi svojemu siju (Joseph Campbell)!

Še eno njegovo sem našla! Privilegij življenja je da si to, kar si! Uuuuuuuuuu! Uuuuuuu! UUUUUUUUUU! To pa dobim kar mravljince!

Tako sijoč dan, da bo pogrelo celo tvoje bitje!!! Obožujem vas! Cmok!

P.S.: Izgubila sem fokus. To pišem, ker navdihujem sebe in ker se ob tem zabavam… In ker se lahko martičkam zraven! Srečna! Srečna! Srečna! Cilj izpolnjen! Osvobodi se!!! En Vogue - Free Your Mind (https://www.youtube.com/watch?v=i7iQbBbMAFE)

Plameni od znotraj!!!

Z besedami niti približno ne morem opisati žarenja neba! Kot bi zakurila ogenj, a ne bi bil oranžkast, ampak bi se rumeni plameni nežno dopolnjevali. Sonce so zakrili oblaki. Nekaj še jih je ostalo od včeraj…

Neverjetno lepo je bilo poslušati dež na strehi! Koliko kapelj! Kakšen pomirjujoč zvok narave! Zaspala sem kot angelček!

Danes pa se je toliko razjasnilo, da sem lahko pokukala iz stanovanja. Saj sem prej tudi. Z dežnikom. Samo ni taki čar, ko si potem vodo vsepovsod malo nalijem. V torbico. Po jakni. Po stolu v avtu. Čez celo obleko… no, vsepovsod… Dež ali karkoli me ne ustavi, da sem srečna! J

Zanimivi oblaki so bili. Puhasti. Razvlečeni. Zabrisani. Raztegnjeni. Megleni. Samo na vrhovih hribov. Sivi. Močno temno sivi. Beli. Rozasti od zahajajočega sonca. Ti so ustvarjali tako lepe odseve v reki.

Cela jata labodov je preletela gladino. Čisto ob robu, sem videla črne labode. Mislila sem, da od mraka, ker sem se že vračala proti kavarni… Bliže, ko sem prihajala, bolj mi je postajalo jasno, da v resnici niso beli! Ker je bila snežno bela mama malo stran (ali vsaj varuška)! Pazila je na štiri ljubke mladiče (To ni tako kot piščanček! To so že veliki, ogromni ptiči!).

Oblaki so v obliki srčkov, oči, angelov, plavalca, sladkorne pene, matere narave… Eni oblaki pa so mokri. Taki me je danes dobil, samo sem bila v zavetju kavarne… potem pa avta!

Ni to zanimivo v življenju, da vedno bodo neki oblaki, lahko tudi nevihtni. Vseeno pa vsak dan vzide sonce. Vseeno pa v srcu vem, da je ne glede na sivino, vedno vse dobro. Vse je celo v moje najvišje dobro. In več dobrega, kot dopuščam, več bo prišlo.

Zadnje čase pa se mi tako zdi, da skozi sije sonce. Tudi ponoči!

Sončen dan v srcu, moji dragi! Ly! Cmok! Cmok!

P.S.: Razgrnimo skupaj zavese danes! Od znotraj navzven! Sledi svojemu siju! Sara Bareilles - Brave (https://www.youtube.com/watch?v=QUQsqBqxoR4)