SEM! SEM PRIPRAVLJENA!

Je rutina izgovor, da ne uresničujem svoje sanje? Pa saj ne delam nič kaj rutinskega. Veliko delam novega. Je tudi to izgovor?

Zakaj rabim izgovor(e)?

Sem pripravljena ali nisem?

Si želim ali ne?

Kdo me vodi – ljubezen ali strah?

Mislim – no, vem – čas je za akcijo.

Želim to dati kar naprej, brez da bi kaj naredila? Želim, da se ta dragocena energija in zagon, ki jo intuicija nosi, kar izgubi? Razprši z blebetanjem? Ali bom to energijo porabila za zagon?

Veš kaj, izjemna si!

Ne rabim in ne želim si napada, kako bi lahko in kaj bi lahko in kako bi lahko ali celo morala drugače! Zdaj si želim samo malo nežnosti, odprtosti, sprejemanja, da je vse dobro. In da bo vse dobro. In da sem jaz dobro. In da sem jaz dobra. Pa saj sem! Saj je vse dobro! V srcu vem!

Gledala sem tako zanimiv film o ljubezni. Seveda, taki so moji najljubši, s srečnim koncem pa sploh. Res je lepo ljubiti z vsem srcem.

Danes sem si posadila do konca v toplo gredo! Kako pa je to veliko dela in hkrati je tako dobro! Kako veselje mi je, da sem posadila toliko različne zelenjave na tako majhen košček grede. Zdaj pa čakam na čudež narave, da pomnoži vsa semena. Na vrtu pa mi že klije in to mi v tako veselje, ko vidim, kako zeleno bucka izpod rjave zemljine odeje. Pravo razkošje in čudež.

Opazila sem, da se veliko pritožujem. Kar to je slabo, pa to, pa še to ni najboljše! Želim biti drugače. Želim živeti drugače. Želim opaziti pozitivno. Želim uresničevati sanje in jih živeti. Saj jih že živim. Zdaj izbiram pozitivno. Zdaj izbiram tudi soočenje s čustvi, še bolj pa izbiram, da vidim dobro. Najprej pohvalim vse dobro.

Želela sem povedati – no, napisati – da sem sadila. Malo je škropilo. Dež me je ustavil, ker nisem mogla kopati po mokri zemlji. Hvaležna sem bila, da sem si skuhala kosilo. Želela sem nadaljevati, pa je deževalo vedno močneje. Potem pa se je po čudežu umirilo. Nebo je razsvetlila svetloba sonca in vis oblaki so povečali svojo prepustnost, samo da sem lahko nadaljevala. Nasipala in nakopala zemljo, gnojilo, kompost. Navozila zemljo. Poteptala. Nežno. Z občutkom. Razporedila semena, jih dala v zemljo, pokrila z mešanico komposta in zemlje. Zalila z vodo. Semena sem blagoslovila, da rastejo naprej. Pripravila sem si lončke s kompostom. Navozila sem si drva. Jih lepo zložila. V sebi imam tako moč, vztrajnost, zagon, da me nič ne more ustaviti. Zvečer sem bila prav utrujena od vseh postopkov s toplo gredo. Najbolj pa sem bila zadovoljna! Vse sem posadila! Božansko! Še žagovino sem si pripravila za hitro vzgojo v loncu. Fantastično.

Veselim se dežja, ker zaliva moj vrt in polni mojo deževnico.

Vse je povezano, v neko simfonijo. Nikoli si ne bi mislila, da je sajenje tople grede lahko tako izpopolnjujoče. Fantastično. Zdaj pa že raste. Narava je obilje. Iz tistih malih pikic iz paketkov s semeni, bodo zrastli vsi mogoči čudeži matere Zemlje. To je moja hrana. Z drugim vrtom pa še bom malo počakala. Malo. Mogoče kakšen teden, da se zemlja malo ogreje. Se že veselim. Pestrosti. Raznolikosti.

Kaj pa si želim posaditi v svojem življenju? Mir. Harmonijo. Obilje. Ljubezen. Usklajenost. Igro. Počitek. Razvajanje. Potovanja. Dom. Živahnost. Lepoto. Naravo.

Vse imam na dosegu roke. Zdaj. Bom to uresničila ali bom samo sprevidela in je tu? Vidim. Vidim. Izbira je moja.

Ljubek srečen igriv lahkoten radosten živahen pester prostran raznolik bogat razkošen sijoč srčkan hvaležen jasen edinstven iskren dan poln obilja!

Življenje želi cveteti skozi tebe. Dopusti, da te zaliva. Dopusti, da ljubezen v tebi raste in raste brez meja!

ZAUPAM V LJUBEZEN!!!

Palačinke so fantastično uspele! Zdaj sem si jih spekla za zajtrk, kar je že tretjič. Res so dobre in zdaj mi bodo popestrile moj jedilnik.

Dobro se počutim. Malo sem se pogovarjala sama s sabo preko dnevnika. No bolj sem si pisala – sama sebi. To me vedno razbremeni in mi da jasnejšo sliko. Dnevnik je moje zdravilo. Ali tudi pomirjevalo. Ali pa samo prijateljsko kramljanje v pisani besedi. Vedno se počutim boljše, ko ga pišem. Kaj pa so tvoje metode.

Še vedno sem imela za vse dovolj. Ustvarjamo s svojimi mislimi. Rada bi bila skozi na visokem disku obilja in radosti, miru in ljubezni. Velikokrat pa me vrže dol. Že toliko krat me je pošteno zabrisalo z dobrih občutij, da sem že mojstrica, kako se spraviti nazaj. Ne gre takoj. Potrebna je potrpežljivost. Sprejemanje. Lahkotnost. Nič ni tako tragično, kot izgleda. Nič ni tako resno, kot je videti (ali nas um želi prepričati, da je pa to res resno. Ni. Zaupaj mi. Ni. Zaupaj si. Res ni.)

Če ne drugega se lahko spominjam časov, ko pa mi je šlo vse tekoče. Že tako sprostim nekaj upora.

Pa še to je. Ne rabim zaupati SAMO sebi, lahko zaupam v univerzalno energijo, ki pa je ljubezen. Ljubezen sama sebi ne bi škodovala – jaz pa sem del ljubezni. Torej bo vse dobro. Vse je dobro. Vse je že zdaj več kot dobro.

Pa res imam vsega več kot dovolj. To mi Bog privošči. Mislim, da je to afirmacija Louise L. Hay.

Zares imam vsega več kot dovolj.

Tako kot se počutim v tem trenutku, to se bo nadaljevalo.

Kaj ni zanimivo, da zdaj pišem na računalnik deset minut in se počutim utrujeno?! Pa je jutro! Kakšno programiranje se izvaja, pa se ga sploh ne zavedam?! Kaj se to dogaja?! V resnici mi narava daje energijo. Tako kot zdrava hrana, po kateri imam polno energije, je računalnik kot slaba hrana, po kateri sem mlahava in utrujena. Zato bi si rada omejila druženje z računalnikom na samo nujno. Saj vem, da je moj medij ustvarjanja – pisanja. To pa naj bo tudi zares vse. Si postavljam prevelike cilje? Se bom potem počutila slabo zaradi tega, če mi ne bo uspelo? Bom z negatvino energijo krivde, sramu, gnusa hranila temo in temnine? Tega si ne želim. Potem tako nisem nič naredila. Želim se počutiti dobro glede svoje odločitve. Vse to je zame. Kako je že to, če ne veš, pač ne veš. Če pa vem in še zavestno to počnem, pa ne sprejemam odgovornosti, ki mi je dana. Za kaj se odločam danes? Luč ali temo?! Svetlobo ali temnine?! Danes je moj dan izbire. Kaj bom zares izbrala?

Ustvarjalen srčkan ljubek sijoč pristen bogat razkošen jasen mogočen kreativen jasen dan poln obilja in iskrenosti.

Živi svoje življenje, ne pa programov. Lepo si naredi. Kaj si zares želiš?

TI! TI SI LEPA!

 Življenje je lepo!

Se kar dogaja! Uživam v sajenju vrta. No, zdaj sem že pri topli gredi. Kaj bi to slučajno moralo biti obrnjeno?! Kako je zabavno, ko se vsega učim na novo! Prava lepota! Cenim gozd, ki ga imam čisto blizu, da je poln obilja. Tako me razveseljuje in razvaja. Podpira mojo vrtnarjenje – gradnjo vrta.

Kaj si kaj prisluhnila sporočilom okoli tebe?

Slučajno pogledaš napis na majici, pogledaš v knjigo, slišiš kaj na tržnici ali v trgovini… Zdi se kot čisto naključje in da nima nič s tabo. A v resnici je sporočilo namenjeno točno tebi. Ob pogledu ali s srečanjem s slišanim, se ustaviš. Misliš si, aha. Ali hmmm. Zanimivo. Kaj pa je to bilo? Za trenutek, ki traja dolgo, za tako kratek trenutek, se čas upočasni. Sporočilo je doseglo tvojo dušo. Ali pa je mogoče obratno?! Tvoja duša ti je posredovala sporočilo na bolj jasen in dvoumen način.

Pri meni vedno deluje na čudne načine. Ali vidim napis na tablici NE ali pa sporočilo na majici. Premakni se naprej. Bilo je v angleščini, tako da si besede razlagam po svoje. Ampak ni daleč od napisanega MOVE ON. Kako si lahko to drugače razlagam, kot da je čas, da se pomaknem naprej? Čas je.

Nekaj me že skozi kliče, da si uredim neko zadevo. Zdaj sem se spet spomnila. Lahko kar prvo zjutraj. No drugo, po meditaciji. Ali po zajtrku. No, potem pa tretje, takoj.

Bilo pa še je drugo sporočilo – isto na majici – samo, da je to že druga majica. Bilo je tako lepo napisano – tvoje sanje se lahko uresničijo.

Zdaj sem se spomnila, da sem videla še eno majico, tako lepe modre barve je bila. Prejšnja je bila pastelno roza. Pisalo pa je: YOU CREATE MAGIC. Ti ustvarjaš čarobnost.

Res je!

Ti ustvarjaš čarobnost!

To pa se mi je tako vtisnilo.

Ti ustvarjaš čarobnost.

Ti ustvarjaš čarobnost.

TI USTVARJAŠ ČAROBNOST.

Zares.

Kaj lahko danes sprejmeš čarobnost tega, kdo si?

Lahko sprejmeš čarobnost tega, da si?

Lepa si že zdaj. Ne rabiš nobenih popravkov – niti od zunaj niti od znotraj.

Lepa si že zdaj.

Spomnila sem se tudi tablice, ki sem jo videla danes. Pisalo je alineja s tiskanimi črkami, seveda. Beseda ima neko zvočnost, prizvok lepote. Potem pa sem se spomnila, da pomeni tudi pomišljaj. Takoj sem se vprašala, kaj naj pomišljam?! Kaj naj razmišljam?!

Zanimiva igra je. Besed. Sporočil. Prepoznavanja pravega sporočila za navideznim. Jaz vem, da je sporočilo zame, ko ga občutim s srcem in se čas skoraj ustavi. Na obraz se mi nariše nasmeh. Začutim ga, kako je čisto res in čisto pravo zame. Vedno pride ob pravem trenutku.

Slišiš?! Sporočilo zate je. Vse je zate in v tvoje dobro. Zaupaj vesolju. Vse je zate, tudi če še zdaj ne izgleda tako. Mislim, da je to učil tudi Martin Kojc – legenda. Pa kdo od nas sploh ni legenda!? Vsi smo legende.

Izjemen ljubek srčkan srečen sijoč sočen strasten bogat srčen razkošen jasen intuitiven blažen dan poln obilja!

Veseli se. praznuj. Tvoj čas je zdaj. Ustvarjaj lepoto. Najbolj pa uživaj lepoto, ki je v tebi in seveda – vsa ti! Lepa si! Vredna si ljubezni, že zdaj. Kraljica srca, vredna si.

RAZKOŠJE SLADICE

Hvaležna sem za dež, da bom lahko zalivala vrt. Tako lepo kaplja v soda in ju polni! To pa je obilje vode! Res se veselim!

Življenje je lepo!

Našla sem zanimiv recept za palačinke, ki sem si jih želela speči za zajtrk, pa sem tako dogo klepetala po telefonu, da bodo zdaj za vmesni prigrizek ali bolj poslastico. Sladico.

Kaj je tvoja poslastica?

Živiš tako, da tvoje telo, um in duša uživajo v poslastici življenja?

Živiš tako, da je tvoje življenje res lepo?

Pa saj ni treba tako živeti! Življenje je lepo! Če že samo poslušam dežne kaplje, brez da sploh pogledam čez okno, uživam v ritmu pretakanja vode. Narava je tako čudovita in mi smo del te narave. Ta narava je tudi v nas.

Priznam, da si želim deliti ta recept z vami, ki sem ga našla na strani Medical Medium:

 

BANANINE PALAČINKE

1 skodelica ovsenih kosmičev brez glutena (uporabila bom kar navadne)

¼ nesladkanega mandljevega mleka (jaz bom dala kar ovsenega)

1 zrela banana

2 žlički pecilnega praška (tega bom dala manj)

½ žličke cimeta

1 vanili sladkor ali izvleček vanilije brez alkohola

1-2 žlici surovega medu

 

Tako se mi jih »lušta«, da ne morem več niti zbrano pisati. Grem zdaj v akcijo pečenja. Me zanima, če bi dodala rozine in bi naredila to kot cesarski praženec. To bi bilo izjemno dobro. Vse bom preizkusila. Zares.

Kaj pa si ti rada zdravega pripraviš in da ti je v slast? Palačink že nisem jedla tako dolgo, da kar ne morem verjeti. Zdaj, no danes, pa je čas.

Kaj te želi spraviti iz tvojega dobrega počutja? Danes je dan, ko lahko to vse urediš in se odločaš za srečo. Dneva še ni konec, še vedno lahko izberemo drugače.

Meni je zdaj moje največje veselje vrt. Tako božansko mi vse uspeva in komaj čakam, da si naredim prvo solato iz vrta. To pa je božansko in čarobno. Dež pa mi danes pomaga pri tem, da bo res rastlo.

Mačka Bliss se carta danes pri meni in to prav prija na deževen dan, samo čajčka si še skuham. Res uživam v vseh pogledih. Res imam lepo življenje.

Ljubek pristen iskren čaroben lahkoten vesel igriv bogat zabaven razkošen jasen živahen kreativen dan!

Uživaj svoje življenje! Izbiraj še malo več sreče in slasti tega dneva! Najprej pojej sladico, saj se živi samo enkrat!

LEPOTA TRENUTKA

Kako sem srečna, da imam tako čudovit dom sredi narave. Kako sem srečna, da imam muco Bliss, ki dremlje zraven mene. Kako sem srečna, da mi je toplo in da sem si oblekla najboljšo trenerko za doma. Kako sem srečna, da sem doma. Kako sem srečna, da sem povezana s sabo in da imam obute tigraste nogavice. Všeč so mi. Ogenj mi gori v pečki, da slišim, kako prasketa.

Kako lahko danes vnesem malo več lepote v svoje življenje?

Zunaj sem bila, ko je krt ravno gradil svojo piramido. Zemlja se je počasi kotalila od njegovega hribčka. To še nisem videla v živo. Potem pa, kot bi me zaslutil, da ga opazujem, je poniknil nazaj v zemljo in piramida je ostala nespremenjena. Tudi grudice zemlje se niso več kotalile navzdol po pobočju. Kakšna lepota!

Opazila sem tudi trobentice, ki že cvetijo nežno rumeno. Marjetice pa imajo bele cvetne lističe namočene v roza barvo – samo konice, da so še lepše. Všeč mi je narava, kako raste in vse poganja. Všeč so mi drevesa. Vetrc je tako nežno pihljal.

Kako sem srečna, da sem se prebudila in mi lasje kljub večernemu tuširanju stojijo urejeno in so ravni.

Kako sem srečna, da stopam v novo življenje.

Kako sem srečna, da jaz prizemljujem novo življenje.

Kako sem srečna, da imam mir.

Kako sem srečna, da živim v obilju in bogastvu.

Kako sem srečna, da si ustvarjam novo življenje.

Kako sem srečna, da sprejemam novosti in sem se pripravljena spremeniti, da je v mojem telesu doma več duše.

Kako sem srečna, da že imam doma omaro in jo je samo še treba sestaviti. Pa še fantastično lepa je in praktična tudi.

Kako sem srečna, da sem si naredila dober zajtrk in danes bo nekaj posebnega za kosilo.

Kako sem srečna, da lahko končno živim po svoje.

Kako sem srečna, da imam življenjski privilegij, da sem to, kdo sem.

Kako sem srečna, da me obdaja tišina.

Kako sem srečna, da sem sredi ustvarjalnih projektov.

Kako sem srečna, da se vse ureja v moje najvišje dobro.

Kako sem srečna, da vsako jutro meditiram, da sem potem bolj pri sebi.

Kako sem srečna, …

Kako sem srečna, da sem.

Kako sem srečna, da diham.

Kako sem srečna, da hodim, da govorim, da pišem, da se svobodno gibljem.

Kako sem srečna, da sem blaženost.

Kako sem srečna, da sem del meditativne skupine.

Kako sem srečna, da slišim peti ptička zunaj.

Kako sem srečna, da živim na kraju, ki me dviguje, navdihuje, mi daje zavetje in preskrbljenost.

Kako sem srečna, da sem lahko iskrena.

Kako sem srečna, da sledim svojemu srcu.

Kako sem srečna, da vedno bolj in bolj slišim in upoštevam svojo intuicijo.

Kako sem srečna, da sem lepo oblečena in da imam polno omaro lepih oblačil.

Kako sem srečna, da sem dobro spala.

Kako sem srečna, da imam vsega v obilju.

Kako sem srečna, da pišem in sem zadovoljna v tem trenutku.

Kako sem srečna, da mi v tem trenutku nič ne manjka in imam čisto vsega dovolj.

Ljubek pristen srečen srčen sijoč bogat vesel navihan milosten veličasten fantastičen jasen iskren živahen celovit izjemen svoboden dan poln obilja!

Življenje je lepo. Rada poslušam veter, kako se igra s krošnjami dreves in nežno šelesti mimo. Danes prisluhni skrivnostim narave. Danes prepoznaj svojo čarobnost. Sledi svojemu srcu. Spomni se svoje čarobnosti. Spominjaj se svoje čarobnosti! Lepa si!

TAKO LAHKO JE ODPRETI SRCE!!! (In tako fantastičen občutek!)

Živim svoje življenje!

Se še vedno želim opravičevati ali pojasnjevati, da živim, kot živim? Še vedno nabiram točke, da bi me drugi vzljubili?! Kdo me ima rad, me bo imel rad, kdo pa ne, pa lahko stojim na trepalnicah in še kuham zraven, pa mu ne bo mar. zakaj torej toliko pretvarjanja? Zakaj tako velika želja po ugajanju? Zakaj te blodnje, da lahko naredim karkoli, da bi bila drugim bolj všeč? Pa karkoli naredim, je zaman! Zakaj bi se sploh trudila? Izguba mojega časa in izguba časa drugih ter energije. Vsega no. Sama izguba. Če pa lahko namenim svoj čas – svojim sanjam. Živim, kot želim živeti in zares cvetim. Kaj me sploh drži nazaj? Jaz sama? Kakšen izgovor vse še sploh lahko najdem.

Ne morem kriviti preteklosti. Niti ne morem kriviti sebe ali drugih. Vse je bilo, kot je bilo in to sprejmem. Ne morem pa več svoje preteklosti obtoževati, da sem zdaj zagrenjena. Jaz imam moč in jaz odločam, kaj bom izbirala v tem trenutku. Še vedno isto zagrenjenost in žalost ali sem pripravljena izbrati kaj višje, boljše – kot na primer višje vibracije ljubezni, veselja, navdiha, jasnosti, sprejemanja. Kar je bilo je bilo. Preteklost je kot sled za čolnom, ne določa v katero smer gremo naprej kot bi rekel Wayne Dyer. Jaz sem kapitanka in jaz krmarim. Kam? V srečo, veselje, obilje, mir, varnost, harmonijo – Novo Zemljo. Božanska izbira. Želim biti bolj v božanskem toku. Želim se bolj predajati, vsa predati, da se Ljubezen lahko izraža skozi mene ves čas. Želim biti povezana s svojo svetlobo in samo sijati. To je tudi namen mojega življenja in življenja nas vseh. To je naše poslanstvo. To je moje poslanstvo, da sem povezana s svojo svetlobo Ljubezni in samo sijem, da dopuščam, da se prosto pretaka skozi mene.

Razmišljala sem o starih obljubah sebi. Sem si kdaj rekla, po tem, ko sem bila razočarana v ljubezni, da nikoli več ne nasedam takim neumnostim. Raje sem sama. Rada bi prelomila ta urok. Rada bi razbila ta urok, ki sem si ga sama izrekla. Moja moč je moje odprto srce. Ne glede, kaj se zgodi, vem, da bom vredu – še vedno sem bila dobro. Kaj dobro, celo fantastično. Ne bom zapirala srca, ker so bili drugi neumni ali ne tako neumni, neumno so se obnašali. To ne pomeni, da so vsi taki. Želim moje srce, odpri se. Počutim se, kot bi rekla, Sezame, odpri se in skala se je odprla do zakladov. Po eni strani je res, da ne morem deliti zakladov, niti jih ne morem sprejemati, če imam zaprto srce. Tega bi se rada znebila, ali še bolje, to bi rada pozdravila.

»Moje ljubo srce, danes te prosim, da se spet odpreš. Močno si. Oprosti, ker sem te zaprla pred tokom dobrega, ker sem se želela obvarovati ne tako dobrega, ampak s tem sem se zaprla vsemu. Zdaj te nežno odpiram in zaupam, da vem, da sprejemaš vse dobro, slabo pa odpuščaš, spuščaš. Vem, da si zmožno ljubiti na polno, z vsem, kdo si. Prosim, odpusti mi, ker sem ti prikrajšala veselje in hkrati bolečino, kar predstavlja radostno rast in širjenje. Zdaj te odpiram na široko. Vem, da si močno in da je tvoja prednost, da si vedno odprto. Oprosti, ker sem te prikrajšala za to in za vsa čudovita doživetja, ki so zato šla mimo. Nisem si dovolila biti ljubljena in ljubiti z vsem srcem. Ni bila prava ljubezen, ampak bolj barantanje, ti meni to – jaz tebi to. Zdaj je tega dovolj. Zaključila sva z barantanjem. Zdaj se odpiram. Pripravljena sem ljubiti z vsem srcem, če mi le odpustiš in greva danes na novo pot. Zaupam v čarobnost in lepoto tega trenutka. Življenje je lepo in izjemno. Rada se imam. Rada te imam, svoje srce. Zdaj pa odpiram vse, kdo sem, vsej čarobnosti in vsem lepotam, ki jih ima življenje zame. Odpiram pa se tudi vsemu deljenju darov, zakladov, ki so bili zaklenjeni v mojem srcu in zato niso mogli prav zasijati. Zdaj pa vse to odklepam in naj sijem iz tebe, moje ljubo srce, najbolj močno, kar le lahko. Rada te imam. Pripravljena sva! Zdaj je čas sijanja in čas čudežev! Zaupam, da to zmoreva!!! Kako se veselim! Presrečna sem!«

Čutim, da se vesolje ljubeče odziva na vsako mojo pripravljenost, da se pozdravim in da še bolj odprem svoje srce. Zato je še vse lažje. Kako sem srečna in vesela, da radostno rastem. Lepo je živeti v resnici!

Tako lahko je ljubiti z vsem srcem in biti pristna!

Juhu!

Ljubek pristen lahkoten vesel bogat harmoničen miren jasen spontan srečen srčkan sijoč blažen zabaven zanimiv razkošen intuitiven dan poln obilja!

Praznuj svoje življenje. Dopusti mu, da te ljubi. Toliko čudovitih darov ima zate in toliko presenečenj. Sprejmi vsa ta darila zate in podari svojo svetlobo Ljubezen srca. Vredna si, da si ljubljena in da ljubiš z vsem srcem, že zdaj. Čudovita si. Res si izjemna. Fantastična si. Praznuj! Tvoje srce je odprto, da si vedno pretočna za ljubezen! To je tvoja moč! Čudovita si, res!

VSI SMO ČAROBNI!!!

Življenje je lepo.

Čutiš ta čudež, življenje, kako je lepo?

Čutiš čudež, ta dan, kako je lep?

Čutiš ta čudež, sebe, kako si lepa?

Vseeno, kdo si, kaj si – v sebi si čudovita. V sebi si že zdaj Ljubezen.

Zdaj sedim na sedežni in čakam, da se prižgejo zunaj moje solarne lučke. Komaj čakam, da se svetlobna veriga razsvetli.

V sebi imamo tako lučko, samo še milijon krat, kaj milijon krat – neštetokrat močnejšo. Imenuje se Ljubezen. Vse to je v našem srcu. V naši biti, v vsaki celici, v vsem, kdo smo – ne samo fizično, ampak preko.

Danes osredotočam pogled na to notranjo lučko, da se še bolj razžari in še bolj zasveti.

Zdaj so se prižgale lučke zunaj!!! Kako so čudovite! Danes sem jih naredila na še višje palice, da še bolj razsvetljujejo prostor. Božansko! Kako so luškane! Prav prikupne so, te moje toplo rumene bunkice.

Opazila sem, da ko imam v sebi prižgano to lučko – no, saj je vedno prižgana – samo včasih me hitenje iz ene obveznosti v drugo, vrže v pozabo, zatemnitev moje lučke. Takoj, ko pa se osredotočim na svoje srce in na notranjo svetlobo, pa ji spet dajem moč in spet sveti. Takrat se vse dogaja kot po maslu, kot sama veriga lučk – od ene svetleče bunkice do druge.

Tako je čudovito, ko zunaj tako lepo svetijo toplo rumene lučke!

Jaz sem tako srečna, da imam tako čarobne lučke.

Še bolj pa sem srečna, da sem bolj in bolj povezana s svojo notranjo lučko Ljubezni in da zameglitve ali zatemnitve trajajo vedno manj časa. Zavestna sem, bolj in bolj.

Res imam lepo življenje. Čarobno.

Srečna sem, da imam tako lep dom in ljudi okoli sebe, ki so tako srčni.

Pa seveda sem srečna za moje ljubke solarne lučke. Čarobne so. Uživam samo, ko jih gledam.

Srečna sem, da imam tako lepo mačko Bliss, ki je prišla transformirat negativno energijo računalnika. Vedno se želi uleči na tipkovnico. Prav zabavne je. Potem pa se pogajava, da leži vsaj tam, kjer je pravokotnik za miško. Ni kaj, izjemna pogajalka je. Ulegla se je tako na računalnik, da mi je minimalizirala pisanje, ko pa je skočila na tla, pa ga je spet povečala. Očitno, da obvlada word, kar do zdaj nisem vedela. Samo še bolj rada jo imam zaradi tega. Še malo, pa bo pri meni dva meseca. Neverjetna je! Polepšala mi je življenje in ga popestrila. Tako rada je zunaj in raziskuje. Vmes pride kaj pogledati, če sem doma, če ne pa vzganja norčije. Lovi listje v vetru ali pa kje drema in se potem pet minut preteguje, da se nazaj naravna. Rada ima svobodo, tako kot jaz. To je njena osnovna pravica, tako kot je tudi moja. In tvoja. In naša. Svoboda je naša osnovna pravica in tako je. Osnovna pravica.

Zunaj še vedno tako lepo gorijo lučke. Prav čarobno je. Vsa okolica se vedno bolj zliva v enotno ozadje, lučke pa tako nežno svetijo. Božansko lepo je. Čarobno. Kaj sem že napisala, da je res čarobno!? Res je čarobno!

Čarobno je!

Mi smo čarobni, saj imamo v sebi neštetokrat močnejšo luč. Zdaj pa jo uporabimo za kreiranje dobrega in hvaležnosti v našem življenju. Res je čarobno. 

Vse je čarobno. 

Ti si čarobna. 

Jaz sem čarobna. 

Vsi smo čarobni!

Ljubek srčkan pristen prijazen poln bogat unikaten zabaven svetel razkošen iskren jasen hvaležen dan poln obilja!

Odpri svoje srce sprejemanju še več svetlobe. Ko smo hvaležni, sprejemamo, kot nam je napisala Suzan Ashley. Naj tvoje srce napolni hvaležnost za vse, kdo si in vse, kar že imaš in sprejemala boš še več čarobnih presenečenj. Uživaj mi, moja draga! Dopuščaj!

IZBIRAM SREČO!!! (SI ŽE MISLIL!?!!!)

Najprej sem gledala izjemen film, potem pa tako, nja. Bla. Ehh. No, ja. No. Vseeno pa ne bi rada dopustila, da bi tudi moje razpoloženje padlo.

Imeli smo tako lepo druženje. Uživala sem. Zdaj pa mi prav prija samota.

Kaj sploh je samota?

Lahko sem sama in imam nemir in hrup v glavi, lahko pa imam mir in tišino. Kaj če bi imela vedno mir in tišino, ne glede ali sem sama ali v družbi?

Kaj sploh določa moje razpoloženje?

Prej sem uživala v sajenju drevesa. Me prav zanima, kako lepo bo pognala. Lepotica. Marelica. Tako zdravilno je bilo kopati po zemlji! Čutila sem njeno trdnost in prijetno hladnost.

Sprašujem se tudi, zakaj moj um pograbi vsako priložnost, tudi neznatno majhno, da me kritizira in vzbuja v meni občutke krivde, če pa naredim kaj dobrega, kar je večino časa, pa vse kar prezre? Zakaj se osredotoča samo na plevel? Pa saj sploh nisem naredila nič narobe!? Kaj šele, da bi komu sploh škodila! Definitivno pa škodim sebi s temi oblaki negativnih misli, ki se želijo kar lepiti name. Prav plavajo za mano. Je to vse del programiranja? Ne grem se več tega! Ne grem se več teh dram! Dovolj imam.

Želim se počutiti dobro in jaz imam moč odločanja, da se res počutim dobro.

Si že mislil, da si me ujel na stare poti!!?!! Ne tokrat! Ne grem se več negativnosti! Vrni pošiljatelju! Ajde spokaj - negativnost - iz mojega življenja! Ne dovolim ti več sedeti na mojem kavču, ne dovolim ti več prestopiti praga moje hiše, ne dovolim ti, da si domišljaš, da si ti glavna - negativnost?! Ne danes in ne nikoli. Ne boš se več neopaženo priplazila v moj svet. Tu nisi več dobrodošla. Niti drame ne ali ostale neumnosti! Samo spokajte od kod ste prišli! Tako je! To je moj dom in moja pravila in tu vlada Ljubezen ali več! Za vse ostalo ni več prostora, zato ven!!! Gremo!!!

Naredila si bom udobno gnezdo v postelji in samo brala. Všeč pa mi je tudi, da sem si prižgala svečko na nočni omarici, da opazujem plesanje plamena. To me tako pomirja. Čarobno je.

Lahko si tudi privoščim tuš. Lahko si oblečem svojo najljubšo pidžamo. Lahko kaj ustvarjam.

Pospravila sem si ves dom in občuti se fantastično. Tako prostorno je vse. Diha. Prav čuti se prijetna zračnost. Res mi je lepo in udobno.

Kaj cenim v svojem življenju?

Za kaj sem hvaležna?

Cenim, da sem to, kdo sem.

Cenim, da imam čudovit dom. (To sem želela napisati na prvo mesto. No, tega sem se prvo spomnila.)

Cenim, da se izražam skozi pisanje.

Cenim, da mi je toplo in da imam vsega dovolj.

Cenim, da imam čudovite ljudi okoli mene, ki me obkrožajo.

Cenim, da skupaj preživljamo čas.

Cenim, da sem danes zdravo jedla.

Cenim, da sem bila zunaj.

Cenim, da sem ženska.

Cenim, da živim v tem čarobnem času.

Cenim, da sem dovolj dobra.

Cenim, da dobro kuham.

Cenim, da sem si zvesta.

Cenim, da raziskujem.

Cenim, da sem si nabrala sveži čaj za regrat.

Cenim, da sem malo kopala po zemlji.

Cenim, da rože, ki sem jih posadila, že ženejo.

Cenim, da mi je udobno.

Cenim, da sem dobro spala.

Cenim, da me mačka Bliss zjutraj zbudi.

Cenim, da sem svobodna.

Cenim, da imam jasnost.

Cenim, da radostno rastem.

Cenim, da pišem in ustvarjam.

Cenim, da sem doma.

Cenim, da sem jedla dobro hrano.

Cenim, da diham svež zrak.

Cenim, da pijem čisto vodo.

Cenim, da diham.

Kaj pa ti ceniš? Za kaj si hvaležna?

Uživaj življenje!

Ljubek pristen jasen radoveden razkošen blažen sijajen izjemen vesel bogat šarmanten zapeljiv globok lahkoten srčkan sijoč svetel dan poln obilja!

Jaz izbiram, ali želim biti srečna ali ne. Jaz se odločam. Zdaj dopuščam toku Ljubezni, da se pretaka skozi mene. Pripravljena sem, da se še bolj odprem sreči in Ljubezni! Življenje je lepo! Čutim čarobnost in iskrenost, prav predanost Svetlobe Ljubezni. V mojem srcu je in v tvojem tudi. Bolj in bolj se prebujamo. Uživaj mi na polne!

NARAŠČAJOČE SIJANJE SRCA!!!

Zanimivo življenje imam. Rada ga imam. Danes sem si postavila solarne lučke zunaj in tako lepo svetijo. Božanske so. Sonce jih je ravno toliko napolnilo, da mi polepšajo pogled navzven. Čarobno je. So kot majhne kresničke v temi. No, bolj mraku.

Kako malo je potrebno, samo svetloba drobne kresničke, da nam polepša dan. Ali vso življenje.

Samo malo svetlobe je potrebno, da prižge ogenj v nas – v naših srcih. Potem pa ga mi delimo naprej.

Z vžigalico prižgemo ves kres. Ne glede, kako majhna je vžigalica, z njo zakurimo ogenj v peči. Ne glede, kako majhna je svetloba, lahko prižge v nas luč, ki sveti vso življenje.

Vsi imamo to luč v sebi, samo pozabimo kdaj. Ali večino časa. Vsi imamo ta večni plamen ljubezni v sebi, to je naš sestavni del, kot naš DNK. Toliko stvari se zgodi, ki zatemni ali zamegli ali pomanjša ta naš notranji žar pristnosti, kot bi se vse zarotilo, da nas pogasne. Ampak naša luč je močnejša. Če je kdo prižgal v sebi ta plamen, se nas dotakne in takoj se spomnimo čarobnosti prižgane svetlobe Ljubezni v našem srcu. Ko pa jo spet spoznam, se spomnim, želim, da v meni gori večno.

Sama lahko negujem to notranjo lučko. Zdaj jo že, ko pišem in gledam ven te čudovite bučke svetlobe, ki tako nežno žarijo. Za srečo je res potrebno malo.

Zdaj živim svoje sanje. Mačka mi leži pri nogah, v pečki je ogenj in pogled imam na čudovito pokrajino. Udobno mi je, lepo sem oblečena frizura mi kar dobro stoji, brez da bi ji posvečala veliko časa (samo pogledala sem se v ogledalo, malo sem si jo popravila z rokami, pa je popolna.) Imam čudovit dom. Ustvarjam.

Res imam lepo življenje.

Opažam, da imam rada energijo ognja. Posebej sem še povezana z njim. Vedno mi je v užitek, ko se kot mačka lenobno grejem na prvih toplih žarkih. To je za mojo dušo prav poslastica.

Všeč pa mi je tudi njegova čistilna moč ali moč prerojevanja. Zažge vse staro, da res naredi prostor novemu.

Kaj vse si želim zažgati danes? Krivdo, sram, gnus, težo, pričakovanja drugih, omejenost, nemoč (in vse ostale neumnosti, ki so nam jih drugi radi dali naprej). Vse to danes dajem v ogenj in čutim, da se dela prostor novemu.

Včasih je ogenj tam, v naših srcih, samo ga problemi vsakdanjosti čisto zakrijejo, da ga ne vidim, ali občutim. Zdaj pa ga želim vsak dan namenoma poiskati, se ga spomniti, da se okrepi. Danes sem negovalka ognja Ljubezni. Ne negovalka, ohranjevalka. Jaz kurim. Jaz dajem drva na ogenj, da bolj zagori. Jaz imam to moč. Jaz odločam, kaj bom podkurila ali Ljubezen ali strah.

Zaupam, da je vse zame.

Zaupam, da je najboljše še le pred mano.

Zaupam pa tudi, da je vse v moje najvišje dobro.

Zaupam, da lahko izbiram Ljubezen bolj pogosto kot izbiram strah. Vaja dela mojstrico, jaz (mojstrica) pa delam vajo. Tako je! Kako se počutim ognjevito! Navdušeno, kaj vse še me čaka!

Ljubek srčkan sijoč srečen spontan bogat sijajen razkošen sočen ognjevit dan poln obilja!

Čakaj malo, pa kaj ti veš, da si izjemna?! Izjemna si! Čudovita si! Fantastična si! Edinstvena si! Neguj svoj notranji ogenj srca!

VEDNO PRISTOTEN MIR!!!

Zunaj je tako vetrovno! Znotraj pa je tako toplo! Kaj ni to prispodoba, da ne glede, kako burno je zunaj, v sebi lahko ohranjam toplino. V mojem srcu je vedno dom in toplo ognjišče Ljubezni, samo da si vzamem čas. Se umirim. Obstojim. Diham. Opazujem veter, ki mi v resnici nič ne more, ker sem an varnem in prijetnem zavetju doma.

Čarobno je!

Hvala danes za to prispodobo, ker zunaj je veter. Ali pa je samo vetrc, pa se meni dozdeva, da je močna burja, ki bo vse odnesla. Sem že boljše volje in celo smehljam se.

»Vse je dobro.

Vse je dobro.

In čisto vse je dobro!«

Sarah Ban Breathnach iz knjige Preprosto bogastvo.

Zanimivo, kako dolgo časa nazaj sem jo brala, pa se še vedno spomnim teh vrstic. Kako malo je potrebno, da nas že samo besede opogumijo.

Ali pa stari izrek, ki je zdaj moje vodilo, čeprav sem ga prebrala že kot študentka ali celo prej. Spomnim se, da so se mi prav oči zasvetile zraven. No, ne vem, če je stari izrek, samo prebrala sem ga v knjigi Iz dnevnika milijonarja… ali bogastvo je v nas od Borisa Veneta in Nikole Grubiša. Ne vem, točno, kako dobesedno je bilo zapisano, ampak da naše srce vedno pozna pravo pot za nas. Tako je nastal moj slaven izrek:

»Sledi svojemu srcu!«

Pomeni pa, da res poslušam svojo dušo, sem v stiku s sabo, povezana z Bogom, ki je zame Ljubezen.

Zanima me, če se bom sploh spomnila tega trenutka danes na smrtni postelji ali še milijon drugih skrbi, ki sem si jih delala po nepotrebnem, saj se je še vedno vse dobro izšlo. Tudi zdaj se bo. Zaupam v to.

Veš kaj, zdaj v tem trenutku mi nič ne manjka. Nič. Vsega imam dovolj. Zraka. Vode. Hrane. Dom. Ljubljene. Mačko. Obilja v vseh pogledih. Pravzaprav sem zelo bogata in imam vsega ne samo dovolj, ampak več kot dovolj. Zaupam tudi, da bom tudi jutri imela vsega dovolj. To je moj mir. Ampak jutri pusti jutrišnjim skrbem. Ne vlači jih v ta dan… danes je vse dobro.

»V mojem svetu je vse dobro.« Wayne Dyer.

Dragoceni stavki polni navdiha, ki spreminjajo življenja. Ne samo teoretično, ampak dejansko.

Vedno obstaja del mene, ki želi skrbeti in me zvleči v krivdo, sram, nemoč, sram in druge negativne občutke. Obstaja pa glas Ljubezni, ki ne preglasi glasu strahu, ampak je močnejši. Kateri glas bom danes poslušala – glas strahu ali Ljubezni?

Odločam se za Ljubezen.

Kaj mi pravi glas Ljubezni.

Vse je dobro in čisto vse je dobro. Vsi smo še živi, kar je fantastična novica. (Pa če ne bi bili, glede tega ne bi mogli nič narediti, kot nam bi rekla Kassandra – Suzan Ashley.) Imam dovolj zraka (vse do smrti), torej nič drugega ne more biti tako slabo, da bi mi to odvzelo. Rada se imam in se cenim. Ljubim svoje lepo življenje v vseh pogledih.

Vem, da imam fantastično življenje in samo preizkušajo me, da bi me »izbezljali« ven iz miru. Ne dam se. Vsaj ne danes. Vsaj ne ta trenutek, kar pa je že nekaj.

Dobila sem tako čudovito idejo za vrt, ki jo bom z veseljem uresničila. Fantastično! Pa tako enostavno! Komaj čakam, da začnem. Danes pa je preveč vetrovno, da bi.

Včeraj sem ves dan, no ves prosti čas, posvetila urediti okolice in sadovi so vidni. Prav razveseljuje me! Božansko lepo je. Zjutraj me je prav presenetilo, ko sem zagledala lepoto.

Tako sem vesela, da imam toplino doma.

Srečna sem, da imam zavetje ognjišča srca. To je tako kot na morju, ne glede, kako veliki so valovi, kako razburkano je morje, pod površino je vedno mir. Sem se danes pripravljena tako poglobiti in ta mir doseči? Odločitev je moja.

Ljubek pristen lahkoten srčkan srečen sijoč kreativen zabaven bogat ustvarjalen razkošen jasen razkošen dan poln obilja.

Živi svoje življenje na polno. Ali je drzna pustolovščina ali nič! Uživaj mi, danes! Sledi svojemu srcu! Juhu, kako je življenje lepo!!!