Uf, to sproščanje starih čustev! Kopičijo se in kopičijo. Verjetno imam tako stare zaloge, da bi že po datumu davno morala razpasti. Pa ne! Teži me to. Je pa tudi priročen izgovor, da kaj ne spremenim. Ta teža me ohranja na mestu. Ni ravno idealno, je pa poznano in domače.
Zdaj pa mi je ta obleka že pretesna. Počutim se ukleščeno v pajaca za dojenčka. Čas je, da posodobim sebe na novejšo različico. Še vedno lahko
ohranim spomine na preteklost in posrkam vso modrost iz njih. Ne rabim pa
pustiti, da me to določa.
Spet smo tu, ko zmerjanje, kaj nisem ali sem naredila, ne pelje
nikamor. Samo v še več zmerjanja. Odpuščam si. Naredila sem vse, kar sem takrat
bila sposobna narediti glede na staro programiranje. Ni izgovor. Lahko pa zdaj
delam boljše. Pa tako tudi, da tega ne delam več.
Danes se imam bolj rada.
Srečen sočen sijoč dan!
Sledi svojemu srcu! Vredna si, da slediš svojemu sijaju! Uživaj!
