Good vibes!

Poslušam svoje srce: Počasni posnetek do prejema potnega lista...

Poslušam svoje srce: Počasni posnetek do prejema potnega lista...: Tu sem ostala. Čakanje na potni list. Samo da je na poti. Izgledalo je slabo. Dala sva ga delati malo na tesno. Drugič pa res moram prej! Že...

Počasni posnetek do prejema potnega lista...

Tu sem ostala. Čakanje na potni list. Samo da je na poti. Izgledalo je slabo. Dala sva ga delati malo na tesno. Drugič pa res moram prej! Želim si.

(Zakaj se mi zdijo te besede znane? Zakaj se mi dozdeva, da se vedno enako odločim, potem pa vseeno vse delam zadnji trenutek. Ni potrebno! Res lahko drugič prej! Lahko? Mi dovoliš?)

Saj ni bilo problema. Samo prvič sem kupovala letalske karte preko spleta. Vse sem sprašala prijateljico. Rekla mi je, mislim, da rabiš številko potnega lista.

No, tako mi ni ostalo drugega kot čakanje. Kdaj bo!

Cene letalskih vozovnic pa se seveda višajo, bolj ko se približuje datum odhoda.

Prav upala sem, da bo hitro prišel.

Pa tudi je! Čez neverjetna dva dni bolj pozno, je bil doma! Svež bleščeč potni list!

Kaj sem najprej letela narediti? Kupiti letalske karte!

Usedla sem se za računalnik! Dolgo pričakovani dogodek se bo uresničil! Letalske karte!

Ne spomnim se, kdo me je točno klical. Verjetno prijateljica. Tako sem uživala v pogovoru, ki je trajal dolgo, kot vedno. Tako sem bila v trenutku, da sem čisto pozabila na nakup kart.

No, potem pa je šlo zares!

Vpišem imena. Izberem let! Tako hitro sem jih kupila! Sploh sem pozabila pogledati še direktno na letalski družbi!

In seveda nisem potrebovala številke potnega lista! Ne vem, če se je karta podražila za tri evre, od takrat, ko sem prvič gledala. Kar je nič! Ampak vmes mi je napisalo, da sta še samo dve karti prosti! Da sta še na razpolago zadnji dve karti! To pa mi je dvignilo adrenalin! In čakanje na potni list se je odvijalo po minutah. In to v počasnem posnetku. Vmes.

Vse se je končalo dobro. imava karti! Greva!

Ljubek unikatno nagajiv pristen zadovoljen pisan dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje se dogaja zate. Zdaj!

Fabulous Fashion Friday: All in white!

Poslušam svoje srce: K A T E J A : Implemented...

Poslušam svoje srce: K A T E J A : Implemented...: Hello my Beloved! I feel that authenticity is the fullness of my life.   I feel that this makes me different from others. I feel that t...

K A T E J A : Implemented...

Hello my Beloved!

I feel that authenticity is the fullness of my life. I feel that this makes me different from others. I feel that this is what I want to nurture. I feel that this is my real joy. We are all genuine and in this respect different from others. I love my life in fullness. Really. No matter how dull and cramped it is. I love it. I embrace him with all my heart. That means a lot to me.

How are you, my dear?

Just like I want to live by the sea, I also like the comfort of home. Will I really hold on so long by sea? If not, I can still get home. Because I can, and because this is my perfect life, mine. I can live it in my own way. My life loves me. How satisfied I am. Really. And I can’t wait for everything to happen to me. Well, it's already being implemented.

I like to live heartily. I feel the diversity and beauty.

I’m full of momentum and enthusiasm and joy and creative energy.

There is always time to relax. Chat. Playfulness. Fun. Life is so much fuller.

You don’t have to chase for small things. And all things are small. It's true. Somewhere I read it ... and it's perfectly logical. I trust. Always, even now, I'm on the right track. Especially now I’m on the right path!!!

A lovely day full of adventure!

Love yourself, be yourself! Have fun!

Be delicious... inside outward...

Ly♥

P.S.: Be yourself! Love! Enjoy delightful pink day!

**

SLO: K A T E J A : Izvedeno...

Hej moje drage, moji dragi!

Čutim, da je pristnost polnost mojega bivanja. Čutim, da me to dela drugačno od drugih. Čutim, da je to tisto, kar si želim negovati. Čutim, da je to moje resnično veselje. Vsi smo pristni in v tem pogledu drugačni od drugih. Rada imam svoje življenje v polnosti. Res. Ne glede kako čupasto in skuštrano je. rada ga imam. Objemam ga z vsem srcem. To mi veliko pomeni.

Kako si kaj moja draga, moj dragi?

Tako kot si želim živeti na morju, imam po drugi strani tudi rada udobje doma. Bom res zdržala tako dolgo na morju? Če ne, pa še vedno lahko pridem domov. Ker lahko in ker je to moje popolno življenje, moje. Lahko ga živim po svoje. Moje življenje me ljubi. Kako sem zadovoljna. Res. In komaj čakam, da se mi vse uresniči. No, saj se mi že uresničuje.

Kako rada živim srčno. Kar čutim pestrost in lepoto.

Polna sem zagona in zanosa in veselja in ustvarjalne energije.

Vedno pa se najde čas za sprostitev. Klepet. Igrivost. Hec. Življenje je tako veliko bolj polno.

Ni se potrebno sekirati za male stvari. In vse stvari so male. Res je. Nekje sem to prebrala… in je popolnoma logično. Zaupam. Vedno, tudi zdaj, sem na pravi poti. Še posebej zdaj sem na pravi poti!!!

Ljubek dan poln pustolovščine!

Ljubite se, bodite kar ste! Zabavajte se!

Bodite sočni, od znotraj navzven!

Ly♥

P.S.: Bodite kar ste. Ljubite! Uživajte slasten pink dan!

Poslušam svoje srce: Misija nemogoče dva... kovček

Poslušam svoje srce: Misija nemogoče dva... kovček: Kaj če bi sploh začela na začetku? Prvič sem rezervirala karte za letalo preko spleta. Prej sem vedno potovala z agencijo. No, tako sem ugot...

Misija nemogoče dva... kovček

Kaj če bi sploh začela na začetku? Prvič sem rezervirala karte za letalo preko spleta. Prej sem vedno potovala z agencijo. No, tako sem ugotovila, da nimava kovčka do dvajset kilogramov. Ampak samo mini kovček. Moj pisan je res ogromen… ampak ta ne pride v poštev! Rabim manjše mere. Spakirano pa lahko imam do osem kilogramov.

Ok. Videla sem enega tako lepega z zvezdicami. Grem tja. Seveda samo dva dni prej. Ni ga več. Grem v drugo trgovino. Tam so vse kovčke razprodali. Takoj. Ker je baje bila tako ugodna cena. Potem so trgovine zaprli.

Iskala sem še ga preko spleta. Ampak tako ne bi bilo dostave tako hitro. A vseeno. Samo za občutek.

Potem pa je prišel ponedeljek. Čas leta. Še vedno brez kovčka. Bila sem taka optimistka, da bom šla z mojim malim nahrbtnikom, če bo treba.

Je pa res, da mi je prijateljica predlagala, da naj se pri nej ustavim, če rabim takega malega. Da mi ga posodi. Ampak je samo čisto črn. Tu po moje ni treba razlagati moje ljubezni do barv.

No, ponedeljek jutro. Let je bil zvečer. V ponedeljek.

Seveda sem se peljala v drug kraj. Tam ga tudi niso imeli. Tistega z zvezdicami. Najmanjšega. Mi je pa tako prijazna gospa poklicala vse poslovalnice okoli. Imeli so ga v drugem kraju. Naprej. Še kar nekaj vožnje. Dobro. Če je tako, pa bom šla tja.

Potem pa skočim v bližnjo trgovino. Mogoče ga imajo. In so ga imeli! Sicer je bil črn. Saj ga lahko sama poslikam. In to zadnjega. Takoj sem ga kupila. Takoj! Bila sem srečna. Ker sem bila tam, ko so trgovino odprli. Tako še mi je ostalo veliko časa za malenkosti.

No. Tako sem ga imela. Črnega.

Zdaj pa res lahko greva na pot!

Vse sem skalkulirala. Mogoče bo gneča na meji. Čakalne dobe so bile tudi dve uri… Mogoče ne bova takoj našla. Mogoče. Kaj pa vem, kaj se zgodi, nemogoče. Drugi prehod. Skoraj lokalna cesta ali še na meji legalnosti. Hecam se. So pa bili bolj odročni kraji…

Ljubek unikatno lep pristen pisan srečen srčkan samosvoj dan!

Cmok! 

Objem!

P.S.: Življenje te vabi, da ga užiješ polno, po svoje...

P.P.S.: Saj sploh ne vem, če naj napišem... ko sem kovček prinesla domov, sem potegnila enako velikost kovčka izpod postelje. (Pa še tako lepo modre bele barve je...) Na oko se mi je zdel večji, tisti doma. Tako, da sem imela potem dva kovčka... No, zakaj pa ne!

Inspiration!

Poslušam svoje srce: Suhe vaje za potni list...

Poslušam svoje srce: Suhe vaje za potni list...: Najboljše, da kar začnem na začetku. Veliko se je zgodilo. Bilo je pestro in smešno. Vse ob enem. Najprej sem vse rezervirala. Nekaj p...

Suhe vaje za potni list...

Najboljše, da kar začnem na začetku. Veliko se je zgodilo. Bilo je pestro in smešno. Vse ob enem.

Najprej sem vse rezervirala. Nekaj preko interneta. Nekaj preko maila. 

Seveda je ravno pred dopustom potni list potekel. Malo so bile komplikacije. Slike sem doma pozabila. 

Prvi poskus je bil neuspešen. 

V rekordnem času sem prišla po stopnicah gor. Vzela slike. Prišla dol. 

Dobila sem parkirišče za limuzine čisto skoraj pri vhodu. Morala sem prečkati eno rdečo. 

(Res nič ni morala. Želela sem prečkati pri rdeči. Takrat! Zdaj vozim in hodim samo pri zeleni! Res! (No, ok! Mogoče kdaj pri oranžni. Ampak to je samo slaba navada! Zakaj res avtomatsko stisnem še bolj po gasu, namesto na zavoro, ko sem ravno na meji, ko se bo prižgala rdeča. Nikamor se mi v resnici ne mudi! Lahko vadim drugače. Nič mi ne bo nikamor pobegnilo! Če je moje – je moje! (Takrat pa se mi je res!))) 

Vdrla sem zadnji dve minuti na Upravno enoto. Bila še je zelo dolga vrsta. Dvajset ljudi. Tako nekako. Potem pa ugotovim, da so še celo uro odprti…

No potem pa čakanje na potni list. Želela sem že rezervirati karte.

Saj sem že prej imela namen iti urediti za potni list. Pa je enkrat deževalo, enkrat je bilo prevroče. Amapk zdaj pa je v procesu nastajanja...

Ljubek sijoč pristen kičasto srčkan pisan dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je tvoje... živi ga po svoje...

Grateful

Poslušam svoje srce: Popoln sprehod

Poslušam svoje srce: Popoln sprehod: Kako je super tukaj. Zdaj. Uživam v tej dobri ledeni kavi. V senci. razlika je. Pomembna razlika. Pestrost je tukaj. Rada imam to svoje živl...

Popoln sprehod

Kako je super tukaj. Zdaj. Uživam v tej dobri ledeni kavi. V senci. razlika je. Pomembna razlika. Pestrost je tukaj. Rada imam to svoje življenje.

Valovanje. Igrivost. Lepoto.

Samo užitek. 

Sladko brezdelje.

La dolce vita.

Čisto ta trenutek je dovolj.

Se odločam za srečo, ne glede na karkoli?

Kako se vse tako lepo sinhronizira skupaj.

Uživala sem v vsakem trenutku.

Včeraj sem hodila bosa po peščeni plaži. Kako dobro je bilo. Čutila sem srečo in mirnost in čisto veselje.

Sonce je zahajalo. Val po val so se odsevali zlato v blagem zatonu sonca. Tako lepo je bilo. Popolno. Valovi so se obračali in kravžljali. Ustvarjali oboke, tunele, potem pa se zrušili v trenutku. Božansko je bilo.

To je zame morje. Dotikanje čarobnega v vsakdanjem. Samo nežno valovanje je. V resnici pa je čista čarobnost. Čista čista čarobnost.

Mivka je bila tako nežna.

Čisto narahlo me je hladilo morje. Potem pa se je val spet vrnil nazaj. Popolnost.

To pa je sprehod za dušo.

Ljubek sijoč pristen navihano nagajiv dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje te ljubi. Dopusti mu. Vsak dan te želi razvajati...

Poslušam svoje srce: Poljub obali... znova in znova...

Poslušam svoje srce: Poljub obali... znova in znova...: Kako lepo je. Zdaj komaj vidim. Zares vidim. Morje. Danes sem samo sedela pri morju. Nič ni pomembno. Nič. Samo da sem v tem lepem trenutku....

Poljub obali... znova in znova...

Kako lepo je. Zdaj komaj vidim. Zares vidim. Morje. Danes sem samo sedela pri morju. Nič ni pomembno. Nič. Samo da sem v tem lepem trenutku. In tom ije največ, kar lahko imam. V resnici.

Mislim, da si ne bom svojega življenja zapomnila po trenutkih, ko sem si kaj lepga kupila, ampak po teh lepih doživetjih.

Sedenju ob morju.

Valovanju morja. Kako vsak val ponovno poljubi obalo. Slišim to blago šumenje.

Zdaj pa užitek ob kavi. Samo sedim v gugalniku. Se zibljem. Gledam na morje. Tako lepo turkizno je. Uživam ob svoji najljubši kavi. Življenje je resnično ljubko in prijazno.

Lepo je!

Prej pa sem šla mimo vodnjaka. V mestu imajo izvir. To pa je tako redko. Sploh v primorkih mestih. Čisti izvir iz bregov.

Plavanje tukaj pa je tako čisti užitek!

Resnično mi je fajn, da lahko in čisto uživam na dopustu. In ti drobni trenutki štejejo. 

Zdaj je moj čas. 

Zdaj!

Ljubek sijoč pristen dan polna poljubčkov!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje te kliče! Živi! Po svoje!Življenje je lepo v vseh pogledih. Spogleduje se s tabo. Želi te ljubiti, mu dopuščaš? Vse je magično. Čarobnost je v zraku.

Unique!

Poslušam svoje srce: Prepeltanje v meni...

Poslušam svoje srce: Prepeltanje v meni...: Vse je videti tako umirjeno. Kot bi se vse kar tako stkalo tako kot mora. Nastala bo čudovita tapiserija. Meni pa se zdi, da so nitke zaplet...

Prepeltanje v meni...

Vse je videti tako umirjeno. Kot bi se vse kar tako stkalo tako kot mora. Nastala bo čudovita tapiserija. Meni pa se zdi, da so nitke zapletene, da barve ne gredo skupaj in ne vidim že končnega dokončanega produkta. Zakvačkana sem v ta mali košček življenja.

Čutim, da ima več mira, kot sem ga imela kdajkoli. Ne glede na nevihte ali hurikane. Vse je zame. In če so hurikani tukaj, da vse počistijo, naj počistijo.

Zakaj sem lahko tako mirna?

Vaja. Vaja.

Mislim pa, da ima meditacija največ pri tem. Čutim, da me čisto prevzema. Notranja sreča. Želim si govoriti o tej notranji moči.

V resnici pa ni moč. Nežnost je. Sočutje, prijateljstvo, blagost, igrivost, zaupanje…

Vse to se pretaka v meni. Mešanica. In vse mešanice so najboljše.

Še nikoli nisem bila tako prisna. Nikoli. In nikoli tako prosojna. Za srečo. Za veselje. Za srčnost. Lepo življenje imam.

Zdaj pa sploh. V senci teh lepih naravnih slamnikov. Rada imam to lepoto vsega. Sploh pa tega, kar postajam in nastajam. Rada sem v tem lepem procesu užitka. Dopuščanja. Sem vse to, kar sem. vedno bolj. Rada ima polnost vsakega dneva. Rada ima lepoto čistost vsega, kar mi postaja in kar mi nastaja. Lepo mi je.

Čutim samo ta vetrc na koži. Čutim samo to pristnost in lahkotnost. Vedno bolj ji odpiram srce. Moje življenje se začenja. Zdaj!

Ljubek sijoč pristen unikatno lep dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je prekratko, da bi ga lahko opazovali samo od daleč. Skoči v vodo! Uživaj! Življenje je samo tvoje. Kako si ga želiš živeti?

La dolce vita!