Tu sem ostala. Čakanje na potni list. Samo da je na poti. Izgledalo
je slabo. Dala sva ga delati malo na tesno. Drugič pa res moram prej! Želim si.
(Zakaj se mi zdijo te besede znane? Zakaj se mi dozdeva, da
se vedno enako odločim, potem pa vseeno vse delam zadnji trenutek. Ni potrebno!
Res lahko drugič prej! Lahko? Mi dovoliš?)
Saj ni bilo problema. Samo prvič sem kupovala letalske karte
preko spleta. Vse sem sprašala prijateljico. Rekla mi je, mislim, da rabiš
številko potnega lista.
No, tako mi ni ostalo drugega kot čakanje. Kdaj bo!
Cene letalskih vozovnic pa se seveda višajo, bolj ko se
približuje datum odhoda.
Prav upala sem, da bo hitro prišel.
Pa tudi je! Čez neverjetna dva dni bolj pozno, je bil doma! Svež
bleščeč potni list!
Kaj sem najprej letela narediti? Kupiti letalske karte!
Usedla sem se za računalnik! Dolgo pričakovani dogodek se bo
uresničil! Letalske karte!
Ne spomnim se, kdo me je točno klical. Verjetno prijateljica.
Tako sem uživala v pogovoru, ki je trajal dolgo, kot vedno. Tako sem bila v
trenutku, da sem čisto pozabila na nakup kart.
No, potem pa je šlo zares!
Vpišem imena. Izberem let! Tako hitro sem jih kupila! Sploh sem
pozabila pogledati še direktno na letalski družbi!
In seveda nisem potrebovala številke potnega lista! Ne vem,
če se je karta podražila za tri evre, od takrat, ko sem prvič gledala. Kar je
nič! Ampak vmes mi je napisalo, da sta še samo dve karti prosti! Da sta še na
razpolago zadnji dve karti! To pa mi je dvignilo adrenalin! In čakanje na potni
list se je odvijalo po minutah. In to v počasnem posnetku. Vmes.
Vse se je končalo dobro. imava karti! Greva!
Ljubek unikatno nagajiv pristen zadovoljen pisan dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Življenje se dogaja zate. Zdaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar