TI SI ČUDOVITA!!!

Življenje je čudovito!

Življenje je lepo!

Se kaj poznaš?

Čutiš, ko v tebe želijo zlesti, se pretihotapiti nore ideje, ki niso tvoje?! Občutiš razliko med notranjim in zunanjim? Kaj so tvoje misli in kaj je tok misli programiranja? Priznam, da mi je lažje odkar sem več v naravi. Ali bliže naravi. Pa tudi lažje je, ko imam mačko Bliss, saj me božanje njene mehke dlake verjetno bolj sprošča kot njo samo.

Mir je ključ.

Veliko je stvari, ki nas želijo izbezljati iz tega rajskega stanja blaženosti. Pa bom to dovolila? Kaj pa, če ne bi? Kaj pa, če bi se samo predala svobodi soustvarjanja Raja? Kaj če bi zares živela?

Priznam, da imam dovolj programiranja neumnosti in kraje moje energije. Priznam, da sem naveličana, da se želi nekaj, kar je manj kot ljubezen, prilepiti name in srkati mojo svetlobo, ter jo uporabljati za bolne namene. Sita sem tega, da moja svetloba ni polno uporabljena za svetlobo in kreiranje zaželenega. Dovolj imam!

Svobodna sem. Kdo odloča, kam gre moja energija?! Jaz!

Torej?!

Ne dovolim več kraje, obešanja, srkanja ali kakršne koli druge oblike odvzemanja moje enerije, ker tega ne dovoljujem več. Dovolj je bilo! To energijo raje uporabljam za kreiranje dobrega, kar smo vsi po srcu. Tako je!

Dovolj!

Zato je tako pomembno, da prepoznam nežne odtenke, ki me želijo, spet in spet, odvesti v stare tirnice, da me lahko izrabljajo. Če jih dovolj hitro zaznam, jim samo rečem, tu niste dobrodošli, odidite. Tako je!

»To ni vaš dom, adijo.«

In samo zaloputnem z vrati! Če pa jih ne prepoznam in jih spustim noter in se udomačijo in razakomotijo na sedežni garnituri, mi povzročajo kaos in nadvladujočo situacijo, pa jih tudi lahko vržem ven!

»To ni več vaš dom! Nikoli ni bil! Adijo! Gremo! Spokajte!«

Tako lahko je.

Koga želim imeti na svoji sedežni, v svojem domu? Moj dom je moj dom in jaz odločam! Pri meni doma je dobrodošla samo ljubezen ali več. Enako velja v mojem telesu. Karkoli je manj, naj se zdaj pobere in gre v Kristusovo zavest, da ga dočaka njegova usoda, kot nam je rekla Kassandra – Suzan Ashley.

»Zdaj pa spokajte ven iz mojega doma, iz mojega telesa, uma in duše, iz vega, kod sem in kar imam! Tu niste dobrodošli!«

No, zdaj pa lahko živim svobodno. Ta postopek pa ponavljam, dokler ne čutim, da se je vsa nesnaga pobrala. Dokler niso vsi zajedavci očiščeni. Če pa zaslutim, da se želi karkoli spet lepiti name ali moj dom, samo ponovim čiščenje. Ta obred ponavljam vsak dan, tudi med tuširanjem.

»Vsa nesnaga se naj splakne v odtok. Zdaj!«

Vsak odtenek, ki ni naša resnična vibracija pristnosti duše, je privesek, ki nas želi speljati drugam od našega namena, da smo Ljubezen. Točno zato smo tu! Zato je pomembno, da res poznamo svoje srce in mu sledimo. Saj ne, da že od začetka takoj vse prepoznamo, ampak vaja delam mojstra in mojster dela vajo. Zato se res povežimo s sabo na katerikoli način. To nas dela močne in nas opolnomoča.

Zakaj so vse motnje, kot so televizija, telefon in vse ostale neumnosti? Nas dela vse to močno ali nas slabi? Nas povezuje s sabo, ali nas oddaljuje stran od našega bistva? Kot strastna gledalka filmov povem, da je odvisnost resnična in da je programiranje res škodljivo, saj v nas vedno znova zbujajo občutke, da nismo dovolj, da smo nevredni in da kupujemo smeti, ki pa nas bodo naredile vsaj sprejemljive in malo boljše. Pa to je čisto sranje! Nič od tega ni res. 

Že zdaj smo dovolj.

Že zdaj smo vredni.

Že zdaj smo močni.

Čudoviti smo.

Izjemni smo.

Vredni smo ljubezni.

Že zdaj smo sprejeti in ljubljeni.

Tu smo, da bi sidrali ljubezen, zato zdaj to bodimo.

Prisluhnimo svojemu srcu in ga še malo bolj odprimo modrostim, ki so bile vedno tam. Sami vemo zase najboljše, kdo smo. Zdaj pa živimo to resnico. Stare programe izbrišimo, ali še bolje, prepišimo jih s takimi, ki nas opolnomočijo in nas povežejo s svojo resnično srčiko – bistvom – nas vseh – Ljubeznijo.

Vredna si, da si ustvariš lepo življenje in zdaj je to v tvoji moči! Ti odločaš zase! Kaj boš izbrala danes?

Ljubek pristen sijoč lahkoten zabaven bogati srčkan unikaten edinstven razkošen ustvarjalen živahen energijski čist dan poln obilja!

Zabavaj se! Življenje naj bi bila zabavna pustolovščina! Kaj pa je tvoja izbira?! Hvala za čudovito pristno bogato sr(e)čno življenje! Zdaj!

FANTASTIČNA SI ŽE ZDAJ!!!

Kako dobro se počutim po vsem delu zunaj. Prijetno utrujena, a smo naredili tako veliko! Saj vem, da še je polno dela, ampak že danes smo zelo napredovali! Kako se pozna, da imam pomoč. Zadovoljna sem.

Vse že tako lepo žene. Lahko si skuham čaj iz svežih zelišč nabranih zunaj. Presadili smo rože. Čebulice že ženejo prvo zelenje. Tako pomirjujoče je delati v naravi. Soustvarjati. Tako sem hvaležna, da živim na tako lepi lokaciji.

Čarobnost je v zraku. Pričarajo jo vse mogoče barve cvetja.

Vesela sem, da bom imela vsako leto več rož, a že letos so fantastične.

Rože so tako kot mi, že zdaj smo čudoviti, a vsako leto postajamo še bolj fantastični.

Mačka Bliss se mi je ulegla na tipkovnico, kot bi naredila ščit med mano in računalnikom. Zdaj pa transformira to negativno energijo.

Mi vsi imamo moč transformirati negativno energijo. Če smo jezni, jo izrazimo tako, da ne škodujemo komu ali koga prizadenemo. Podajmo se na živahen sprehod v naravo. Sploh punce, so nas učili, da ni lepo in da smo grde, ko smo jezne. Punčke smo prijazne in lepe, ne pa besne in jezne. Tako se naučimo izražati pozitivna čustva, jezo pa potlačimo v sebi.

Meni se je to zgodilo in privlačila sem partnerja, ki je bil na vse jezen – mislim pa, da najbolj nase. Tako mi je odslikaval, s čim sem se morala soočiti, pozdraviti, izraziti in zaceliti, če sem želela naprej. Če me je kdo v tem obdobju vpraša, če sem mogoče jaz jezna, sem to gladko zanikala: »Ne. Jaz!? Zakaj?! S prejšnjim partnerjem sva se mirno razšla, sporazumno. Še celo prijatelja sva ostala.«

V sebi pa sem bila tako jezna, ker se ni odločil zame, ampak za svoje staro življenje, kljub temu, da sva bila skupaj že več kot desetletje. Pa ne samo to! Imela sem občutek, da sem vso svoje prejšnje življenje dala na premor in igrala pridno ženkico. Ne samo, da sem to zamerila njemu, še bolj sem zamerila sebi, ker sem se zatajevala. V sebi sem se počutila, kot da umiram od neizpolnjenosti. Bil je odličen odnos v nekaterih pogledih, v drugih pa čisto nasprotje tega, kar sem si res želela. Imela sva se rada, a sva bila tako različna. Nisva prišla skupaj, že takrat ne, potem pa sva se res razšla. Dolgo časa sem potrebovala, da sem si priznala, da najin odnos ne deluje več in da sva oba nesrečna. Vse je bilo z namenom, da sem res naredila vse, kar je bilo v moji moči, da bi najin odnos spet vzcvetel. Ampak neke stvari, neki odnosi imajo rok trajanja. Umrejo in nič jih ne spravi nazaj k življenju. Še vedno se dobro razumeva, odpustila sem mu in sebi, še vedno sodelujeva, a v partnerskem odnosu ne bova nikoli več. Zdaj mi še bolj jasno, da sva izžela iz najinega odnosa vse, kar je bilo resnično darilo za oba. Tudi to je veselje. Če bi še enkrat živela, bi naredila enako. Veliko je bilo lepih trenutkov in bilo je fantastično, da sva jih delila. To pa je preteklost. To pa je preteklost, ki je mimo. Naučila sem se, da je najpomembnejše v odnosu, da si pristen, iskren in da ljubiš z vsem srcem. Pa če to ni največje darilo od vseh! Že za to sem neskončno hvaležna! Pa seveda, na prvem mestu, za čudovitega sina, na katerega sva oba ponosna!

Življenje je lepo v vseh pogledih! Kako čudovita darila mi daje skozi, pa večinoma opazim komaj za nazaj, veliko pozneje.

Zdaj pa cenim ta trenutek, ko mi mačka leži pri nogah, me greje in mi pečka greje dom.

Z odprtimi rokami sprejemam darove, ki mi jih daješ Vesolje. Vem, da so vsem v obojestransko veselje. Veselim se novega dne, še bolj pa tega trenutka, ki je zdaj tukaj.

Jasno sem povedala pri neki stvari, kaj si želim in drugi me niso slišali. Naj se dokazujem?! Niso sprejeli mojega negativnega odgovora. Seveda ne, če so sami želeli drugače. Tako je njim najbolj udobno. Mogoče je zdaj moj čas, da rečem ne. Tudi če ne slišijo, da delujem tako, kot sem se odločila. Ni mi pomembno samo njihovo dobro počutje, čas je, da mi je moje pomembno samo še malo bolj. Res je, da sem tudi jaz velikokrat njih prosila za uslugo, pa so zlahka zavrnili moje prošnje. Ne morem več zatajevati sebe. Nič več. Iskrena bom. Ne želim iti in ne bom šla. Tako je to. Zdaj pa je čas, da sem lahko iskrena s sabo in sem še bolj pristna. Moje počutje je pomembno. Jaz sem si pomembna. Nisem samo stranska igralka v tujih filmih, glavna sem – v lastnem. Tako je!

Življenje je čudovito lepo in zdaj ga živim na polno.

Iskrenost šteje. Najprej pa si želim biti iskrena do sebe. Zares!

Ljubek iskren pristen radosten navihan prijazen svoboden razkošen edinstven zapeljiv bogat srčkan sijoč dan poln obilja!

Obilje srca je tvoje naravno stanje, zato ga le odpri za prejemanje in dajanje ljubezni! Vredna si, da si deležna obojega! Ljubi z vsem srcem in dopusti, da si ljubljena z vsem srcem. To je tvoje življenje. Svobodna si! To je tvoja odločitev!

ČAROBNOST PREVLADA

Skoraj sem se zapletla v neko neumnost in so se okoliščine obrnile tako, da je vse šlo mimo mene. Nekaj me je obvarovalo! Ljubezen me je obvarovala! Zaupam v to! Imam srečo!

Vem, da še ni na vseh področjih mojega življenja vse v polnem razcvetu. Zaupam, da bo, hkrati pa uživam na poti tja. Zaupam v čarobnost! Niti slučajno pa ne dajem tega trenutka v nič in samo hrepenim po čudoviti prihodnosti! Že zdaj praznujem vso svoje življenje! Uživam v njem, kot da že imam vse, kar sem si kdaj koli želela. Saj vem, da bo prej ali slej prišlo! Zaupam v to! Popolnoma! Celo bolj kot sem mirna in ne izsiljujem stvari, prej pride vse zaželeno k meni. Bolj pa, ko želim kaj na silo iztisniti, bolj se izmika in dela manevre stran in se oddaljuje. Zaupam, da bom vse, kar si želim pritegnila kt magnet, ali da moram trdo garati za to?! Jaz odločam, kaj je moja resnica! Zato zaupam, da se je vso Vesolje zarotilo, da mi v moje veselje in veselje vsega Vesolja podarja čudovite izjemne darove. V to zaupam. Ni samo moje veselje, veselje je obojestransko. Kot bi kupila popolno darilo in bi se jaz celo bolj veselila, da ga podarjam, kot to, da kaj dobim! Tako je z Ljubeznijo! Vse nam želijo podariti, samo srce odprimo čarobnosti!

Zaupam, ali izsiljujem?

Vsak trenutek imam možnost izbire.

Zdaj izbiram srečo!

Zaupam in prepuščam vso dirigiranje popolnosti Vesolju! Sama pa se samo osredotočam na to, kar meni prinaša veselje! Tako se moja vibracija veselja povečuje. Tako se namagnetim.

Nisem še vse čisto razvozlala, ampak moj barometer je dobro počutje. Če se počutim dobro, potem pritegujem vse dobro v svoje življenje. Če pa ne, pa se oddaljujem od zaželenega. Tako enostavno je. Zdaj to sprejemam in kreiram popolnost tega trenutka, tega dne in na sploh – življenja.

Zdaj vem, zakaj sem bloge pogosto začela z: »Življenje je dobro!«

Samo zato, ker se je meni to izpisalo na začetku meditacije, ko sem si nastavila uro. Za vse se lahko programiramo. Vprašanje pa je, za kaj se želimo programirati? Ali še boljše vprašanje, s čim se želimo programirati?

Lahko si izjemno pomagamo s tapkanjem. To je moja metoda in prepričana sem, da vsi poznamo svoje »sranje«, kot bi rekla Suzan in točno vemo, kaj moramo narediti, da bi ga počistili. Zdaj pa je dan, ko je treba vzeti v roke lopato in začeti kidati. Nič ne pomagajo analize več, to je samo odlašanje s tem, kar bi nam resnično pomagalo. Vsak ve zase. Vem. Prepričana sem. Po eni strani pa nam je smrad domač, kar malo navadili smo se nanj. Pa v tem hlevu poznamo vse krave in bike in njihove drame. Vseeno pa je dovolj navideznega udobja. Dovolj je našega sušenja, ko bi lahko bili polno v razcvetu in poljubljani od sonca vsak trenutek.

Kaj pa, če je vse – čisto vse – sprememba na boljše?! Bi še potem vseeno tako odlašali s kidanjem »svojega sranja«? kako dolgo bomo še prenašali ta smrad? Enkrat nas bo zasipalo in takrat nam pa res ne preostane nič drugega kot kidanje? Kaj pa, če bi se raje odločili zdaj, ko še sprememba ni tako boleča in kup navlake še ni nepremagljiv? Smrdi?! Smrdi z razlogom! Samo zato, da kaj ukrenemo! Vse kar ni prijetno, je spodbuda, da se odločimo drugače!

Ljubek pristen srčkan dišeč vabljiv bogat razkošen iskren živahen ustvarjalen jasen povezan dan poln obilja in blaženosti!

Uživaj svoje življenje. Je tvoje? Ali je tvoje? Gremo naprej! Spremembe so dobre in čaka nas orkestriranje Vesolja s pesmijo naše sreče! Greš tudi ti?