Kaj še je lahko boljše? Verjamem, da! Samo je že zdaj zelo
dobro! Pa še rožo sem dobila na mizi… zraven kave. Nekaj sem dokončala. Kaj pa
zdaj naprej?
O čem bi pisala?
Saj bo prišel navdih.
Kaj že vem? Nič ni to. Ker so vedno nove in sveže
informacije. Od znotraj navzven. Zdaj se mi zdi naj bolj pomembno, kako se
povezati s pretokom. Z notranjo modrostjo. Se povezati z notranjo naravo. Se uskladiti.
Se sinhronozirati z dušo.
Veš kaj, najbolj pomembno mi je dobor počutje. In sreča. Vem,
lahko vsak dan prispevam košček. Mozaik. K svoji sreči. To je to. Danes grem k
reki. Komaj čakam! Tok! Kravžljanje valov. Šumenje vode. Rada imam naravo. Njeno
tišino. In moč. Samo je! V polnosti. Popolnosti. In teče po svoje. Mislim, da
bi to lahko bila tema. Rada ima svobodo samosvojosti.
To leto bi rada namenila negi duše. Kako jo lahko bolj
negujem? Kako sem lahko bolj pristna, še bolj samosvoja?
Še bolj sledim svoji duši?
To mi je zanimivo. Včasih mislim, da je to premikanje
pohištva. Včasih posluašnje glasbe. Včasih samo sedenje in pitje kave. Gledanje
sončnega zahoda in vzhoda. Vsak dan! Sonce se že malo kaže!
Mislim, da bo to tema. Razvajanje. Raziskovanje. Kopel. Toplice.
Samo osvežitve. Pestrost. Pisanost. Izražanje skozi vse, kar sem. Oblačenje. Slikanje.
Pisanje. Kuhanje. Nakit. Nohti. Barvitost. Potovanja. Gradovi. Kavarne. Fotografiranje.
Čevlji. Torbice.
Rože na mizi. Živo roza barve. Izbiranje podrobnosti. Cimet v
kavi…
Že imam temo. To je to!