Na pol poln! Vedno!

Zdaj pa točno vem, kaj je slika upanja. Sredi noči, ko sem se vozila domov. Bila je res trdna tema. Ne spomnim se točno, ali je deževalo, ali je še samo bilo oblačno. Samo tema in črno naokoli. Potem pa se začne kazati čisto rahla črta svetlosti. Niti še ne prav svetlo. Samo slutnja sonca. Še slutnja prav ne. Ampak ta črtica proti vsej črnini je postajala vedno bolj izrazita. Še zelo daleč je bilo do sonca, ko bo dejansko pogledalo izza vseh teh hribčkov in hribov. Ampak črtica se je spreminjala v črto. 

Tako je upanje. Bo prišlo. Vse bo prišlo. Vse je že v resnici tukaj, samo zaradi teme ne vidim čisto vsakega detajla pokrajine. Okolice. Polj s sončnicami.

Ne moram verjeti, kako lepa je narava. V vseh pogledih je čarobna. Tam se vedno znova povežem. Obožujem sprehode. Gibanje. Vetrc v laseh. Akcijo. Planine. Polna sem upanja. Ne samo upanja. Vem, da se črta debeli v sijaj. Vem, da bo sonce. Tudi danes. Ker je vsak dan! Obožujem.

Včeraj smo se prepirali ali je kozarec na poln prazen ali na pol poln. Vedno sem za napol polnega. Zakaj bi izbirala slabše, kot lahko. Zakaj bi sama sebe v drek spravljala, če mi ni treba. Zakaj bi se že v izvoru prikrajšala za polnost? Ni potrebno.

Sploh pa ni pomembno, kako gledam na kozarec. Pomembno je, da uživam v tem trenutku. Da okušam, kar še je v njem. Pijem počasi z vsem, kar sem, občutim sladkost izpitega. Če pa je res prazen, pa vem, kje se dobi več. Kje si lahko natočim še veliko več. Mislim, da je vir neomejen. Vem, da je neomejen. Reka obilja je neomejena.

Pa kaj ni življenje lepo? Prav lepo. Kaj lepo, čudovito! Čutim se tako izpolnjeno!

Saj bi še pisala, pa me vleče slika, ki jo želim dokončati! Tako me vleče, kot bi mi šepetala, da me pogreša, da nadaljujeva v kreiranju igrivosti. Saj vem! Ampak barve čakajo!

Lep srčkan pisan poln dan poln okušanja sladkosti življenja!

P.S.: Ljubim svoje življenje! Julio Iglesias & Dolly Parton - When You Tell Me That You Love Me (https://www.youtube.com/watch?v=f4eQN8lV1TU)

Pinki tigrica!

Neverjetno rada živim v Mariboru. Meni se zdi tako ljubko majhno prikupno mestece. Tako domače mi je.

S kolesom se odpravim po opravkih, samo čez most, in v hipu uredim vse, kar je potrebno. Včasih še kaj več. Nisem niti slutila danes, da bo dež. Malo je bilo oblačno.

Vabljivo me potegne kakšna trgovinica vase, da kaj raziskujem. Nabrano rdeče krilo z volančki. Igrivo. Pa bela bluzica latino stil. Malo preveliki izrez skoraj do popka. Volančki pa čudoviti. Zanimiv način zapenjanja, bolj zavezovanja.

Všeč si so mi kavarnice, sploh poleti. S temi udobnimi fotelji, ki me kar potegnejo vase in me objamejo in me dolgo ne izpustijo iz udobja. Čisti užitek. Obožujem reko! Sprehode. Ptice.

Ampak danes je začelo škropiti. Čisto narahlo, da nisem imela časa skočiti v kakšen kotiček na kavo. Bom pa popoldan.

Všeč mi je, ko dam sebe na prvo mesto. Naredim nekaj dobrega, slastnega, sočnega za svojo dušo. Vredna sem tega. Malo po malo se daleč pride. Kamen na kamen palača, zrno na zrno pogača. Užitek na užitek, sreča. Notranja izpolnjenost. Nahranjenost duše. Prekipevajoča radost.

Zdaj ravno uživam ob pitju kave. Pogled na moje lepe oranžne vrtnice me razveseljuje. Zavita v mehko kociko, ko pišem. Pričakovanje, da se posuši barva, da lahko nadaljujem s slikanjem. Mafini. Poslušanje dežja. Nasmeh na obrazu. Notranji občutek sreče kar tako. To so moji kamenčki do palače, sreče. Skrbno jih zbiram, kot školjke na obali. To so moji zakladi.

Boljše ko postaja, še boljše se odpira!

Življenje ni tako resno, kot izgleda. Je pa polne zabavno!

Rastem! Kot mogočno drevo! In danes me je dežek malo zalil. Malo. Nekaj pikic na koži.

Danes pa sijoč dan poln nege duše! (Pa kdo sploh rabi dež za izgovor, da dela, kar mu je fajn!)

P.S.: Malo pa že! Kako je fajn!!! Pinki tigrica!

P!nk - Trouble (https://www.youtube.com/watch?v=yg6PcLGUugA)

Cukerček... slastno!

Tako dobro se fokusiram! Čisto enostavno. Res mi je všeč… Res se veselim tega… To je res dobra stvar…

Danes je to neke vrste presenečenje. Dobila sem seznam, kaj naj mimogrede prinesem iz trgovine. Vem. Jajca, to sva si jih zjutraj naredila z gobicami, zato jih je zmanjkalo. Kako so bile božanske… z belim kruhom. Velika, res velika ponev. Odlično! Kako so dišale! To je bilo včasih moje standardno nedeljsko obredje. Jutranji zajtrk ob enajstih. Kot danes. Zanimivo. Ali je še bilo bolj pozno…

Potem sem dobila še eno sporočilo. Maslo. Mmmmm. Nekaj dobrega bo.

Vedno vprašam, če bi še mogoče mleko, ker ga je verjetno bolj malo, zraven. Za vsak slučaj. Pa je bilo popolno.

Imela sem za porihtati neke stvarce, ki so zelo gladko tekle. Seveda z veseljem prinesem manjkajoče stvari. Malo sem že slutila. Bilo pa je sladko presenečenje. Nič nisem rabila pomagati, to še mi je pa najlepše. Čeprav bi z veseljem. Saj sem lepo vprašala.

Odlično je dišalo iz kuhinje. Danes je še bilo ekstra presenečenje. Še krema bo na vrhu. Seveda so bili mafini na sporedu. Uh, kako mamljivo! Dobila sem po koščkih za poskusiti. Testo. Božansko puhasto. Potem še kremo. Mmmmm, moja najljubša krema. Kako dobra kombinacija. Sočno in mehko kot penica. Potem pa še okus, ko se to poveže. Neverjetno dobro! Izjemno!

Grem si še hitro po enega, da ne zmanjka… mmmmm…

Neverjetno uživam v hrani! Ene stvari so še posebej slastne, ko so pripravljenje z ljubeznijo.

Na mafinu je bil narisan veliki nasmeh in dve očki! Kaj še je lahko lepše!?!

Obožujem svoje življenje!

Lep izjemen dan poln ljubezni!

P.S.: Vsak dan je pravi dan za kaj sladkega… sploh, če je začinjeno z ljubeznijo... Christina Aguilera - Candyman (https://www.youtube.com/watch?v=-ScjucUV8v0)

Luškano šepetanje...

Pa kako je lahko tako dobro! Pa kar brez razloga! Na navaden avgustovski dan! Že zjutraj! Kako še le bo!

Ne morem povedati, kako sem navdušena nad slikanjem! Toliko novega nastaja in ko mi je prav lepo pri srcu, ko pogledam sliko. Slike. Ne morem verjeti, da je bilo toliko barv v meni! Čakale so na sprostitev in realizacijo. Najlepše pri vsem tem pa še je, da slikam na platno. Nastal je tudi prvi manjši format. Bolj oseben, ki pa je tako luškan! Kako sem lahko igriva pri tem. To mi je v neznanski užitek.

Zanimivo pa je, da se je ta sreča kar razlila po vseh kotičkih mojega življenja. Ne samo kotičkih, po vseh sobanah! Do zadnjega kotička! Življenje je tako lepo! Srkam z vsemi čutili! Obožujem svoje življenje! Nikoli do zdaj se še nisem tako zabavala…

Komaj čakam, da danes nastane kaj novega! Že zjutraj me je vleklo, da naredim nekaj detajlov!

Včeraj sem tako uživala. Zelo rada nakupujem. Tako fajn mi je iskati vse te barve, nežne čipke in lepo izvedene poudarke. Obožujem! Včeraj sem spet prišla na svoj račun. Skoraj ne morem domov, da si ne kupim kaj ljubkega.

Sončni zahod včeraj je bil osupljiv! Vse barve počasi izginjajočega sonca. Narava je tako čarobna…

Kar ustvarjala bi! Pesmi kar vrejo iz mene! Neverjetno super je, ko sem povezana. S svojim srcem! Vse teče tako lahko in gladko.

…šepetam ti…

o ljubezni…

nežno, počasi…

z vsem, kar sem…

Čutim. Čutim te! Vsepovsod! Sreča. Ljubezen. Nagajivost. Igrivost. Toplina. Srčnost. Zaupanje. Vsi ste dobrodošli. Samo naprej! Kar naprej!

Neverjetno čudovit doživet dan s polnostjo ljubezni! V barvah seveda!

P.S.: Čudovita si, neverjetna, točno taka kot si! Bruno Mars - Just The Way You Are (https://www.youtube.com/watch?v=LjhCEhWiKXk)

Ljubka izjemnost!!!

Izjemen dan v vseh pogledih! Lahko sem kar dolgo spala… Meditirala. Se prepustila svojemu ritmu.

Včeraj sem še malo slikala zvečer… nisem mogla, da ne bi. Preveč me je vleklo. Bil je izjemno zabaven dan in slikanje ga lahko samo še polepša. Preizkusila sem nove barve, ki sem jih dobila za božička (od pravega Božička… še vedno verjamem vanj, ker mi darila nosi. Res pa je, da sem tudi ful pridna… že po naravi… ali pa ne pridna, bolj pristna… avtentična… samosvoja… izjemna…).

Imam tako velike, ogromne tube, ki jih večino časa uporabljam. Te, ki sem jih dobila za darilo, pa so malo bolj priročne. Lahko jih nesem v posteljo, tudi… Mešala sem tako tople barve. Na žalost pa se tako počasi sušijo, da imam res čas uživati v saki potezi. In užitek mi je tudi načrtovanej vsake nadaljne poteze in barve. Nastala je čudovita umetnina.

Ne morem dovolj prehvaliti hrvaške akademske slikarke Mirne Sišul, ki je moj navidh. Obožujem njene barve. Še bolj pa obožujem samo packaje barv in mešanje odtenkov in nanašanje. Uporabo pravih čopičev. Različne debeline… Opazovanje, kako slika nastaja. Kako lepo barva teče po platnu. Obožujem! Nora sem na ustvarjanje!

Tako sem zjutraj najprej nadaljevala sliko… no po urni meditaciji. Barva je bila suha. Nastala je tako lepa hiška s streho z drevesi ob strani. Ljubko! Love… inside my heart… feels so good!

Zadnje dneve so se mi neverjetno »luštali« rakci, kozice, škampi. Danes sem jin naredila za kosilo. Bili so dobri, sploh s krompirjem s pečice. Pa juhica prej in solatka. Sin pa je spekel super puhaste mafine, ki so bili ma, res, fini! Fini! Uproabil je take sestavnine kot škrob in ne kar nekaj. Maslo. Odlični so bili!

Življenje je tako lepo in zanimivo, da vedno lepše kot je, še lepše postaja! Malo sem šla gledati vzorčne hiše v Graz. Še vedno mi je najbolj všeč tista s pomolom nad vodo. Brez vode ne gre, ker me voda neverjetno privlači!

Zadnji dnevi počitnic so še in užila jih bom v vsej polnosti s sinom. Kako je fajn, ko že imava vse za šolo in je taka panika po trgovinah. Midva pa prideva in vzameva samo še peresnico. Zdaj pa res imava vse.

Ljubim ta popolni zabavni dan!

Naj bo ta dan čisto nekaj posebnega. Splača se ustaviti ob čem ljubkem, ker si po tem zapomnimo življenje!

P.S.: Ljubim svoje življenje! Najboljše! Wham! - I'm Your Man (https://www.youtube.com/watch?v=6W0d9xMhZbo)

Žarki žgečkljivosti...

»Ne dovolim več! Ne dovolim več!« se je drl mali fantek s čelado. Tekel je

za očetom, ki si je sposodil skiro. Oče pa se je samo še bolj hitro poganjal po ulici. Kako smešno je bilo! Celi sklonjen, ampak tako srečen se je peljal spolno hitrostjo. Na koncu ulice pa mu je potem dal skiro nazaj. Kako fajn je imeti otroke! To je tako veselje!

Prav všeč mi je danes, da je tako sonce. Še zadnji žarki poletja. Upam, da ne.

Rada bi še izkoristila čas, da si pečemo kaj koruzo. To pa prav obožujem. Kako lepo diši, ko je pečena.

Poslušala sem zelo priznano zdravnico, da se na morju počutimo bolj seksi. Samo zato, ker smo več na soncu. Ampak ta luksuz si lahko privoščimo tudi tukaj. Petnajst minut na dan je dovolj. Danes pa sploh, ko je sonček!

Vedno mi je zanimivo razlagati sanje. Babica je imela tako debelo sanjsko knjigo. Res debelo. Skupaj sva potem pogledali, kaj je bilo. Ponoči sem sanjala same neke nepovezane scene.

Super je zbuditi v veliki postelji. Se pretegniti. Narediti meditacijo. Res dobro spim tukaj. Noči so tako prijetno sveže, da se kar pogreznem v toplino postelje in spim kot angelček.

Kako so ljudje vsepovsod prijazni. Res dober občutek.

Malo še treba izkoristiti balkončkanje. S kako dobro knjigo. Metino limonado. Sladoledom… Ali igranjem kart… Listanjem moje najljubše revije. Pinki prtom na mizi in dobro zelenjavno juho. 

Neizmerno dobro se počutim! Tako sem srečna! Zaupam, da še prihaja več dobrega. Še veliko tega je, kar mi je namenjeno! Neomejeno! Odpiram se! Moje srce se kar smeji!

Dan se po jutru pozna in moje je bilo odlično!

Lep sijoč dan poln smeha!

P.S.: Ljubim te… Beatles - Baby You Can Drive My Car (https://www.youtube.com/watch?v=DcQDqZIN09I)

Nevihta nad mestom!

Kako lepa je nevihta v ozadju. Ne tako močna. Tukaj še ne dežuje! Zadaj pa tako zažari sredi vse te teme. Grmenje se še sploh ne sliši. Kot nekakšen light šov. Malo na desni, pa na levi. Lepo je. Zasveti pa v takih toplih oranžnih tonih. Danes sem v mojem najljubšem lokalu, kavarni.... Obožujem razgled na celo moje ljubo mesto. Nežno osvetljena romantična terasa. Kako lepo! Obožujem! Rada sem tukaj doma.

Spodaj je toliko lepih lučk, ki se razprostirajo na vse strani. Tako tople barve. Zanimive stavbe okoli. Na gričkih… Reka. Pohorje v ozadju in nežne zahajajoče barve.

Na kavici sem dobila tako lepega srčka. To me vedno tako razveseli! Kako so se potrudili!

Bila sem namenjena nekam drugam. Bolj daleč. Tako me je preblisnilo. Tukaj zavij! Eh, ne! Doma sem se že odločila, da grem drugam. Pa super, da je bila tam taka gneča, da sem se preusmerila. Tja, kamor me je intuicija že najprej vodila. Sopara se počasi polega in tako lepo rahlo pihlja vetc.

Tema objema mesto. Lučke samo še bolj žarijo.

Obožujem ta razgled!

Rada hodim bosa. Čutim naravo. Včasih pa je polno pikecov. Au! Au! Au! Vedno lahko stopim v mehko travico ali si obujem natikače nazaj. Au! Tudi če je po tej cesti hodila mama. Au! Au! Tudi če je po tej cesti hodila babica. Tudi če mi je ta cesta domača. Au! Au! Zato stopam danes v mehkobo srčnosti. Sreče.

Kako lepo bliska nevihta v ozadju! Neverjetno je! Zdaj pa je že bliže! Videla se je debela črta, ki je presekala nebo! In še ena in še ena!

Neverjetno!

Želim si v zavetje doma, da me ne dobi deževje. Ob tej toploti ne bi imela nič proti. Obožujem kaplje na koži.  Ampak računalniki, fotoaparat in telefon, pa ne bi tako veselo doživljali dežja. Ali pa pač!

Na hitro sem spakirala, ker mi je že prva kaplja padla na roko! Super, da sem imela avto tako blizu! Dež je bil tako osvežilen, ampak pobegnila sem še pred nalivom! Zdaj pa že močno dežuje, jaz pa sem že doma!

Srečen dan poln barvitosti!

P.S.: Ljubim dež! The Weather Girls - It's Raining Men (https://www.youtube.com/watch?v=l5aZJBLAu1E)